Naslovnica
Petek, 1. oktobra 2021, od 9.00 do 16.30 ure Konferenco boste lahko spremljali v spletnem prenosuv živo na spletni strani rajhenburg.pametne-vasi.info/prijava. Konferenca “Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo” bo zaradi omejitev, povezanih z epidemijo COVID-19, zaprtega tipa. Konferenco boste lahko spremljali v živo preko spletnega videa, na dogodku pa boste lahko z vprašanji in pobudami sodelovali preko posebne spletne in mobilne aplikacije. Kako naj naša podeželska območja ustvarimo bolj privlačna, živahna in dinamična? Podeželje nam zagotavlja hrano, domove, delovna mesta in bistvene ekosistemske storitve. Toda razvoj podeželja moramo še pospešiti, kar lahko storimo tudi z izvajanjem koncepta Pametnih vasi, ki pomeni odziv na izseljevanje in staranje prebivalstva na podeželju, pa tudi na naraščajočo digitalno vrzel med podeželskimi in mestnimi območji. Konferenca bo prinesla odgovore o tem, kako bo Dolgoročna vizija za podeželska območja, ki jo je nedavno predlagala Evropska komisija, mobilizirala javne institucije in zainteresirane deležnike, da bodo ukrepali v skladu s potrebami in pričakovanji prebivalcev podeželja. Mednarodna konferenca “Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo”, ki jo organizirata Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pod vodstvom ministra dr. Jožeta Podgorška ter v sodelovanju s Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji, je tudi eden izmed uradnih dogodkov na visoki ravni v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ugledni govorci iz Evropskega parlamenta, Evropske komisije, Evropskega odbora regij, Organizacije za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov in Vlade Republike Slovenije, poleg drugih govorcev iz različnih svetovnih, evropskih in slovenskih organizacij ter mednarodnih podjetij, bodo rajhenburg.pametne-vasi.info/govorci. Program konference: rajhenburg.pametne-vasi.info/program. V organizaciji V sodelovanju s Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji Partnerji dogodka
Strasbourg, Ljubljana 21. september 2021 – Ob robu štiri-dnevnega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta je ta teden potekalo tudi snemanje pogovorne informativne oddaje RTV Slovenija, Odkrito z voditeljem Igorjem Pirkovičem. Pogovor se je osredotočil na prepletanje slovensko – evropskih vprašanj in aktualnih EU tem. Sodelovali so evropski poslanci: Franc Bogovič (EPP), Tanja Fajon (S&D), Milan Zver (EPP), Ljudmila Novak (EPP) in Klemen Grošelj (Renew). Razprava se je v prvem krogu nanašala na potek cepljenja v Sloveniji in tudi splošen odnos prebivalstva do cepljenja proti covid-19. Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič je najprej poudaril, da se je brez oklevanja cepil takoj, ko je dobil to možnost. Hkrati je pozval tudi ljudi, ki se za to še niso odločili, da se čimprej odločijo za ta korak in se cepijo, da bomo kot država čim prej dosegli tisti odstotek precepljenosti, ki nam bo omogočal kolektivno imunost. Skepticizem glede cepljenja in relativno nizek odstotek precepljenosti je Bogovič pripisal več dejavnikom. Evropski poslanec je ocenil, da sta se anticepilska kampanja in odpor do cepljenja začela že precej pred pojavom nove bolezni covid-19, vseeno pa sta v obdobju, ko je bilo glede novega virusa in cepiva še precej negotovosti ter nejasnosti, dobila dodaten zagon. Dejavniki, ki so po njegovi oceni gotovo prav tako pripomogli k dodatno negativnemu odnosu do cepljenja, so bili verjetno tudi restriktivni ukrepi, ki so se zaradi hitro spreminjajoče se situacije morali velikokrat prilagoditi, kar je pri državljanih povzročilo nejevoljo. Kot enega izmed ključnih razlogov za trenutno stanje pa je poslanec navedel miselnost, da nekateri ljudje prek neupoštevanja ukrepov in necepljenja izražajoa nestrinjanje in nasprotovanje aktualni vladi. Nato je beseda nanesla na vladavino prava in svobodo medijev v Sloveniji. Bogovič je izrazil razočaranje nad prizadevanji, da naša slovenska notranje-politična prerekanja tako pogosto izvažamo na evropski parket, ne da bi za to obstajal kakršen koli utemeljen razlog. Evropska komisija po njegovih besedah redno pregleduje stanje v državah članicah EU in na koncu izda tudi poročilo. “V zadnjem poročilu sta bili na tapeti Madžarska in Poljska iz očitnih razlogov, Slovenija pa sploh nikoli ni bila omenjena kot kritična država,” je na dejstvo opozoril Bogovič. »Sam v Evropskem parlamentu nikoli nisem kritiziral Slovenije ali njene politike, ne glede na to, kdo je na oblasti. Vedno se trudim, da tujcem Slovenijo predstavljam v najboljši možni luči in poskusim tujce prepričati, da si pridejo Slovenijo tudi pogledati,« je dejal Bogovič in ob tem poudaril, da so bili ljudje, ki so Slovenijo dejansko obiskali, pozitivno presenečeni ter navdušeni nad tem, kako lepa in urejena drzava je. Bogovič je podal tudi mnenje, da je slovenski medijski prostor zelo zanimiv in zapleten. Po njegovem prepričanju bo kdorkoli, ki bo izvajal nadzor nad njim, imel precej dela že pri ugotavljanju lastniških struktur slovenskih medijev in iskanju lastniških povezav. Glede na svoje izkušnje z mediji pa je poslanec izrazil veliko navdušenje in naklonjenost regionalnim in lokalnim medijem, kateri po njegovem iščejo pozitivne in svetle zgodbe, hkrati pa tudi precej bolje opravijo svojo nalogo z vidika objektivnosti. »V nobenem nacionalnem mediju ni bilo niti omembe mojega projekta Pametnih vasi, ki je dobil tako priznanje Evropskega parlamenta kot tudi Evropske komisije na področju vzpostavljanja tega koncepta, hitro pa so se članki o tem konceptu znašli na straneh lokalnih in regionalnih pa tudi spletnih medijev,« je svojo izkušnjo strnil Bogovič. V Evropskem parlamentu je po besedah Bogoviča veliko dobrih in uspešnih zgodb, ki žal v domačem prostoru niso ravno slišane. Podoba v Sloveniji, da imamo v Evropskem parlamentu samo prerekanje in da se ves čas ukvarjamo samo s Slovenijo, je izkrivljena, saj se dejansko za to porabi zelo malo časa. “Sam velik poudarek dajem vsebinskim temam v svojih odborih: za energetiko (ITRE), regionalni razvoj, ki se osredotoča na kohezijsko politiko ter črpanje evropskih sredstev (REGI) in AGRI, ki je ključen za področje kmetijstva, saj se ukvarja s skupno kmetijsko politiko, samooskrbo s hrano, konec koncev pa tudi s konceptom Pametnih vasi,« je še povedal poslanec Bogovič. Poslanci Evropskega parlamenta se po njegovih besedah poskušajo ukvarjati predvsem z evropskimi temami. Kot zelo svetlo točko je Bogovič izpostavil tudi sposobnost vseh evropskih poslancev, da se znajo ob pravih trenutkih povezati in skupaj izpeljati resnično dobre projekte. Na koncu oddaje je beseda nanesla tudi na Bogovičevo mednarodno konferenco Pametne vasi za digitalno, zeleno in odporno Evropo, ki se bo 1. oktobra letos odvila na Gradu Rajhenburg v Sloveniji. Dogodek se bo zgodil v sklopu slovenskega predsedovanja Svetu EU.. Na dogodku bodo med drugimi sodelovali podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica in kar pet slovenskih ministrov. Bogovič je poudaril, da imamo v Sloveniji že kar nekaj dobrih primerov prakse iz koncepta Pametnih vasi – npr. samooskrbno vas v Lučah in Radečah, pa tudi veliko primerov s področja kmetijstva. » Evropskemu parlamentu je na tem področju uspelo pozicionirati Slovenijo kot pilotno, daleč najboljšo državo in prepričan sem, da lahko na tem še naprej gradimo in ustvarjamo uspešne zgodbe,« je svoj nastop v oddaji Odkrito zaključil Bogovič.
Bruselj, Novo mesto, 8. september 2021 – Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič v Evropskem parlamentu (SLS/EPP) je prek video povezave sodeloval na otvoritvenem posvetu mednarodnega projekta SI4CARE, ki ga je pripravila Mestna občina Novo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdine in katerega nosilka je Univerza v Ljubljani. Med ključnimi cilji projekta sta iskanje socialnih inovacij za oskrbo starejših in priprava nacionalne strategije dolgožive družbe. Prvi korak k njeni izdelavi so storili z današnjim posvetom »Odgovori Slovenije na izzive starajoče se družbe«, na katerem so si predstavniki institucij in nevladnih organizacij, ki delajo na področju starejših, izmenjali mnenja o problematiki dolgožive družbe ter opozorili, da se je treba čim prej soočiti s pojavom starizma, do katerega mora veljati ničelna toleranca. Mestna občina Novo mesto bo znanje, ki ga pridobiva s partnerstvom v projektu SI4CARE, prenesla tudi v lokalno okolje in izoblikovala lastno vizijo skrbi za starejše ter predvidoma do prihodnjega poletja pripravila občinsko strategijo dolgožive družbe, hkrati pa spodbujala tudi izdelavo regionalne strategije. Posvet je pospremil Sejem dolgožive družbe, na katerem so se predstavili ključni lokalni deležniki skrbi za starejše. Bogovič se je posveta z velikim veseljem udeležil med drugim še posebej tudi zato, ker odločno podpira socialne inovacije na področju izzivov starajoče se družbe, socialne inovacije pa so tudi del koncepta Pametnih vasi. Njegov govor na posvetu: »Že kot župan Občine Krško sem se srečeval z izzivi starajoče družbe v naši občini. Zelo hitro smo razumeli, da je treba končno imeti sodoben Dom za starejše občane. Zelo hitro se nam je pojavila tudi ideja o pomoči starejšim na domu. Smo bili eni prvih, ki smo to prepoznali kot novo kakovost za pomoč starejšim na domu, in tako danes v okviru lokalnega Centra za socialno delo deluje odlična ekipa za to pomoč starejšim na domu. Pri svojem delu v Evropskem parlamentu, v odboru za kmetijstvo in regionalni razvoj, se ukvarjamo z izzivom staranja prebivalstva na podeželju in tudi sicer, saj je za evropsko družbo značilen trend staranja prebivalstva. Velik problem je, da mnogo ostarelih ostane povsem osamelih, potem, ko se jim mladi preselijo v mesta. Zato je bil to jasen klic, da se tudi v EU nadgradijo politike za to področje in išče rešitve na številnih področjih, od kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, digitalizacije itd. Tudi to je botrovalo temu, da sem pričel s konceptom Pametnih vasi, v okviru katerega se dotikamo številnih težav podeželja, od osnovne do digitalne infrastrukture, rešitev, ki so prilagojene za podeželje – od kmetijstva, turizma, drobnega podjetništva, energetskih novih rešitev …, seveda pa zelo izstopa tudi problematika starejših na podeželju. Vesel sem rešitev, ki so na področju starejših vmes nastale na podeželju – na primer vzpostavitev sistema Sopotnikov kot pomoč za prevoze starejših na podeželju, ki je odlična socialna inovacija. In projekt MOST iz naše krške občine, kjer smo poleg klasične pomoči na domu predvideli tudi, da se k starejšim na njihov dom pride tudi npr. s fizioterapevtskimi storitvami. Gradi se dnevni center za ljudi z demenco … Prek Leader programa smo naredili podrobno analizo stanja v 5 LAS-skupinah v Posavju, kaj že imamo narejenega v matriki številnih storitev, ki jih je treba zagotavljati za starajočo se družbo že imamo, kaj še moramo narediti v prihodnje – npr. gradnja varovanih stanovanj. In nenazadnje snujemo tudi koncept Pametne srebrne vasi, ki je tako vsebinski, kakor tudi infrastrukturni projekt, in poskušamo tudi te stvari na našem območju nadgraditi z EU sredstvi . Cela vrsta je izzivov, na katere je nujno treba odgovoriti. V Sloveniji je zdaj velika aktivnost na področju pokrivanja infrastrukturnega urejanja domov za starejše. Ko pa spremljam trende tudi v Evropi in vprašanja, kaj storiti za deinstitucionalizacijo oskrbe starejših, ugotavljam, da je odlično razvijati ravno take projekte in ustvariti platformo, kjer se dobre prakse in rešitve s področja skrbi za starejše preverijo iz različnih okolij, zato me resnično veseli, da začenjate s projektom SI4CARE. Državni sekretarki in kolegici evropski poslanki Romani Tomc, ki vodi svet za socialo, želim veliko uspeha tudi pri sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi, kajti ta zakon je enostavno treba sprejeti, da bomo imeli tudi zakonsko podlago za opravljanje nekaterih storitev. Lokalne skupnosti so ključne v tej zadevi; če je pri domski oskrbi in negovalnih bolnicah moč računati, da se jih da reševati na ravni države, pa so stvari, kot so varovana stanovanja, skupnosti za starejše, aktiviranje stanovanjskega fonda za starejše, dopolnilne dejavnosti na kmetijah s starejšimi nosilci kmetij, oskrba starejših z lokalno zdravo hrano, mobilnost starejših na podeželju, e-zdravje za starejše …, področje, kjer bodo ključne prav občine. Iskrena hvala za povabilo na današnji dogodek in veliko uspeha današnjemu dogodku in celotnemu projektu.« Na posvetu Odgovori Slovenije na izzive starajoče se družbe, ki je bil zastavljen kot prvi tovrstni dogodek projekta SI4CARE, so poleg evropskega poslanca Franca Bogoviča kot osrednji govorci nastopili tudi župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS Mateja Ribič, predsednica Strateškega sveta za socialno politiko in poslanka Evropskega parlamenta Romana Tomc, poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič, projekt SI4CARE in njegov cilj priprave socialnih inovacij za oskrbo starajočega se prebivalstva pa je predstavil prof. dr. Vlado Dimovski z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Bruselj, 8. september 2021 – Evropski poslanec Franc Bogovič je včeraj, 7. 9., so-gostil spletni dogodek Evropskega foruma za hrano in Medskupine Evropskega parlamenta za podeželska in odmaknjena območja ter Pametne vasi – na temo: » Kaj lahko Pametne vasi naredijo za živilsko industrijo, biogospodarstvo in spodbujanje turizma na podeželju«. Na dogodku je kot predstavnik Vlade RS sodeloval tudi državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš, ki je predstavil ukrepe ministrstva za slovensko gospodarstvo, turizem tako v času covid krize kot sicer, in tudi prizadevanja za spodbujanje biogospodarstva. Dogodek, ki je potekal v angleškem jeziku, je bil vključen v sklop dogodkov Vrha o prehranskih sistemih 2021 pod okriljem Združenih narodov. Tematsko izhodišče dogodka je bila ugotovitev, da so se prehrana in prehranske navade mlajših generacij izrazito spremenile. Vse bolj očitno je, da se moramo prilagoditi temu, da je vse večja želja po zdravem in trajnostnem načinu prehranjevanja. Takšne spremembe imajo brez dvoma velik vpliv tudi na razvoj podeželja in zlasti razvoj koncepta Pametnih vasi. Bogovič je dogodek slavnostno otvoril in spregovoril na temo koncepta Pametnih vasi, katerega idejni soustvarjalec je in ki mu je zelo blizu. Tekom dogodka je potekalo več panelov, kjer so govorci izpostavili pomen Pametnih vasi v kontekstu trajnostnih prehranskih sistemov in možnosti za razvoj podeželja. Poudarjen je bil pomen krajšanja dobavnih verig in okrepitev kmetijske samooskrbe, hkrati pa tudi sodelovanje in povezovanje v proizvodnji in trženju v kmetijstvu ter skupen nastop na trgu. Govora je bilo tudi o konkretnih praksah, ki lahko razvijejo Pametne vasi v realnost in izzivih, s katerimi se bomo soočali pri uresničevanju tega cilja. Panelisti so omenili izjemen pomen ideje Pametnih vasi in kako veliko lahko doprinese za revitalizacijo podeželja. Poslanec Bogovič je dogodek tudi zaključil in na koncu poudaril pomen Pametnih vasi, ki so pravzaprav edina pot do zelene, digitalne in odporne prihodnosti podeželja ter tudi Evrope Hkrati pa je opomnil tudi na svojo prihajajočo mednarodno konferenco, ki bo potekala prav na temo Pametnih vasi 1. oktobra na gradu Rajhenburg v Sloveniji.
Gornja Radgona, 24. avgust 2021 – Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) se je v ponedeljek, 23. avgusta, in torek, 24. avgusta 2021, udeležil 59. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki je potekal v Gornji Radgoni. Bogovič je poudaril veliko tradicijo sejma in čestital organizatorjem za izpeljan dogodek, kljub zahtevnim covid-19 razmeram, hkrati pa povedal, da gre za dogodek, ki omogoča kmetovalcem, da se seznanijo z novostmi, kar pa posledično omogoča hitrejši razvoj. V ponedeljek se je poslanec udeležil srečanja sedanjega in bivših kmetijskih ministrov. Kmetijstvo je področje, kjer se stvari zelo hitro spreminjajo, vedno prihaja do novosti, zato je takšno sodelovanje in izmenjava mnenj ter stališč zares odlična priložnost, pomembna za razvoj. Bogovič se je nato v okviru svojega prvega dne obiska sejma AGRA udeležil tudi okrogle mize z naslovom “Je predsedovanje Svetu 🇪🇺 priložnost za slovensko kmetijstvo?”, ki je potekalo v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Omizja sta se poleg evropskega poslanca Bogoviča udeležil aktualni kmetijski minister dr. Jože Podgoršek kot gostitelj omizja ter predstavnica Evropske komisije. Bogovič je poudaril, da vidi predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unijie kot veliko priložnost za utrditev položaja Slovenije v evropskem prostoru. »V Evropskem parlamentu nikoli nisem dobil občutka, da prihajam iz majhne države. Ideje, s katerimi lahko prodremo niso odvisne od števila prebivalcev, ampak od inovativnosti in prodornosti« je svoje stališče povzel evropski poslanec Bogovič. V torek pa je bila v ospredju dogajanja seja odbora Državnega zbora Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na temo Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027. Dokument, ki ga morajo države članice EU same pripraviti, potrditi pa Evropska komisija, je ključnega pomena za razvoj kmetijstva. Ministrstvo je pripravilo predlog, v javnosti pa zaradi velikega pomena dokumenta v zadnjem času poteka burna razprava. Evropski poslanec Bogovič je poudaril, da je oblikovanje dokumenta zahtevno, saj je treba slediti in doseči standarde in usmeritve Evropske unije, hkrati pa je treba tudi upoštevati posebnosti slovenskega kmetijstva in podeželja. Pri posebnostih slovenskega kmetijstva je Bogovič izpostavil majhnost, razdrobljenost slovenskih kmetij, kar rezultira v tem, da je težko doseči primerljiv dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in poudaril koncept Pametnih vasi kot nuje, da se najde vir dohodka iz dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in dejavnostih zunaj osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijah. Hkrati je tudi poudaril pomen močnejše podpore mladim prevzemnikom kmetij, ki jih je treba prepričati, da ostanejo na podeželju in se še naprej ukvarjajo s kmetijstvom, pa tudi izreden pomen medsebojnega sodelovanja in povezovanja kmetov, s čimer si okrepijo položaj v prehranski verigi. Pozdravil sem aktivno in kakovostno razpravo. Posredovane so številne pripombe in minister obljublja, da jih je slišal in jih bo tudi upošteval. To pozdravljam, ker tako zdaj dejansko sami ustvarjamo strateški načrt in prav je, da si postavimo strateške cilje in smer, v katero želimo pripeljati slovensko kmetijstvo v naslednjem desetletju,« je po posvetu svoje misli strnil Bogovič.
Cerklje na Gorenjskem, 21. julij 2021 – Na posvetu o slovenskem Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike 2023 – 2027 (SN SKP), ki je v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS potekal v Cerkljah na Gorenjskem, je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) predstavil svoje poglede na predlagan dokument. SN SKP predstavlja osnovni programski dokument razvoja slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in podeželja v naslednjem večletnem finančnem obdobju EU, končno verzijo dokumenta pa mora ministrstvo predati Evropski komisiji do konca leta. Franc Bogovič je pozdravil kakovostno razpravo sodelujočih navkljub slabši udeležbi, ki je po njegovem mnenju žal odraz želje kmetov po oblikovanju njihove prihodnosti. Prvenstveno je izpostavil, da je denarja iz namenskih skladov EU realno manj kot v preteklem obdobju, hkrati pa bo pri pripravi dokumentov treba upoštevati tudi okoljsko komponento in strategije EU, kot je npr. »Od vil do vilic«, ki pomenijo več omejitev, npr. manj rabe pesticidov in gnojil. Ob predstavitvi slovenskega SN SKP je spregovoril o nekaj na razpravi najbolj vročih temah, kot je predlagana ukinitev zgodovinskih plačilnih pravic. S predlogom se je strinjal, saj po njegovem ne odražajo več stanja iz leta 2006, hkrati pa jih koristijo tudi osebe, ki se s kmetovanjem ne ukvarjajo. Izrazil je tudi pomisleke ob predlagani razporeditvi sredstev iz I. stebra SKP v II. v višini 150 milijonov EUR, saj je predlog preveč pavšalen in bi bila lahko sredstva kvečjemu prerazporejena po potrebi po določenih intervencijah. Ob tem se je dotaknil še ostalih točk, kot so podpora mladim kmetom ter problematika zveri, ob subvencijski politiki pa je povedal, da se o uvedbi kapice za maksimalna izplačila še razpravlja. Kot eno izmed prednostnih nalog SN SKP je navedel tudi podporo sodelovanju med kmeti, saj je tudi sam v dosedanjem delu v Evropskem parlamentu vseskozi podpiral povezovanje v Organizacije proizvajalcev, ki bi omogočile črpanja dodatnih sredstev. Na koncu je poudaril, da so del nove SKP tudi Pametne vasi, ki na prihodnost podeželja ne gledajo samo skozi oči kmetijstva, ampak širšega razvojnega koncepta. V luči s strani Evropske komisije predlagane Dolgoročne vizije za podeželska območja pa je o slovenskem podeželju povedal, da smo konec koncev lahko zelo ponosni na stanje policentričnega razvoja, ne smemo pa zaspati na lovorikah. Slovenija bi namreč lahko bila pilotna država za razvoj novih konceptov, ki bi kmetovanje in življenje na podeželju naredila bolj privlačna za vse generacije.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
