Naslovnica
Cerklje na Gorenjskem, 21. julij 2021 – Na posvetu o slovenskem Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike 2023 – 2027 (SN SKP), ki je v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS potekal v Cerkljah na Gorenjskem, je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) predstavil svoje poglede na predlagan dokument. SN SKP predstavlja osnovni programski dokument razvoja slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in podeželja v naslednjem večletnem finančnem obdobju EU, končno verzijo dokumenta pa mora ministrstvo predati Evropski komisiji do konca leta. Franc Bogovič je pozdravil kakovostno razpravo sodelujočih navkljub slabši udeležbi, ki je po njegovem mnenju žal odraz želje kmetov po oblikovanju njihove prihodnosti. Prvenstveno je izpostavil, da je denarja iz namenskih skladov EU realno manj kot v preteklem obdobju, hkrati pa bo pri pripravi dokumentov treba upoštevati tudi okoljsko komponento in strategije EU, kot je npr. »Od vil do vilic«, ki pomenijo več omejitev, npr. manj rabe pesticidov in gnojil. Ob predstavitvi slovenskega SN SKP je spregovoril o nekaj na razpravi najbolj vročih temah, kot je predlagana ukinitev zgodovinskih plačilnih pravic. S predlogom se je strinjal, saj po njegovem ne odražajo več stanja iz leta 2006, hkrati pa jih koristijo tudi osebe, ki se s kmetovanjem ne ukvarjajo. Izrazil je tudi pomisleke ob predlagani razporeditvi sredstev iz I. stebra SKP v II. v višini 150 milijonov EUR, saj je predlog preveč pavšalen in bi bila lahko sredstva kvečjemu prerazporejena po potrebi po določenih intervencijah. Ob tem se je dotaknil še ostalih točk, kot so podpora mladim kmetom ter problematika zveri, ob subvencijski politiki pa je povedal, da se o uvedbi kapice za maksimalna izplačila še razpravlja. Kot eno izmed prednostnih nalog SN SKP je navedel tudi podporo sodelovanju med kmeti, saj je tudi sam v dosedanjem delu v Evropskem parlamentu vseskozi podpiral povezovanje v Organizacije proizvajalcev, ki bi omogočile črpanja dodatnih sredstev. Na koncu je poudaril, da so del nove SKP tudi Pametne vasi, ki na prihodnost podeželja ne gledajo samo skozi oči kmetijstva, ampak širšega razvojnega koncepta. V luči s strani Evropske komisije predlagane Dolgoročne vizije za podeželska območja pa je o slovenskem podeželju povedal, da smo konec koncev lahko zelo ponosni na stanje policentričnega razvoja, ne smemo pa zaspati na lovorikah. Slovenija bi namreč lahko bila pilotna država za razvoj novih konceptov, ki bi kmetovanje in življenje na podeželju naredila bolj privlačna za vse generacije.
Ljubljana, Maribor – 20. julij 2021- Poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je v ponedeljek, 19. julija, sodeloval na spletnem dogodku Akademije časnika Finance z naslovom: »Trajnostni Evropi naproti: kako bosta zeleni in digitalni prehod oblikovala evropsko prihodnost«. Na dogodku, ki ga je moderiral direktor in glavni urednik Časnika Finance Peter Frankl so sodelovali tudi Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo RS, Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, Blaž Košorok, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo RS in Luka Gabrovšek, poslovni direktor, Mastercard Slovenija. Na dogodku so sodelujoči iskali odgovore na vprašanje, kako bosta zeleni in digitalni prehod oblikovala evropsko prihodnost ter se dotaknili vloge Slovenije pri tem. Osrednja vprašanja so bila, kako naj držimo korak s silovito dinamiko evropskih sprememb, smo digitalno-trajnostne cilje EU vzeli za svoje in jih zares razumemo? Sodelujoči so na digitalnem dogodku predstavili prelomne trenutke za evropski prehod v digitalno in nizkoogljično družbo ter priložnosti, ki jih takšen čas prinaša Sloveniji. Bogovič se je na omizju dotaknil več tem, uvodoma pa v okviru teme mobilnosti tudi uspeha slovenskih kolesarjev in Tadeja Pogačarja na nedeljski kolesarski dirki vseh dirk – dirki po Franciji, in čestital slovenskim kolesarjem ter izrazil upanje, da pokažejo svojo moč tudi na Olimpijskih igrah v Tokiu. »Kolesarstvo in mobilnost sta prisotna predvsem v mestih, poznamo primer Kobenhavna, kjer mobilnost na kolesih predstavlja kar 25 – 35 % vse mobilnosti na kolesih. To je zelo pomembna tema, tudi v Sloveniji, kjer imamo vedno več kolesarskih poti, tako tistih, ki so v mestu, kot tistih, ki povezujejo turistične kraje. Kolesarstvo in kolesarska mobilnost sta zato zagotovo na pohodu,« je povedal Bogovič. Pri mobilnosti je Bogovič tudi opozoril, da imamo na tem področju v Sloveniji sicer še veliko izzivov, predvsem pri mobilnosti na podeželju, mobilnosti starejših ljudi na podeželju, pri čemer pa za reševanje teh izzivov v okviru koncepta Pametnih vasi sodeluje z Zavodom Sopotniki, ki odgovarja prav na izzive mobilnosti starejših na podeželju, kjer ni urejenega javnega prevoza ali dostopnih taxi storitev. Na vprašanje moderatorja Petra Frankla v zvezi z dovoljenjem za gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK), je Bogovič opozoril, da gre za odločitev države, da dovoli postopek umeščanja objekta v prostor in pomeni energetsko dovoljenje, ni pa še dovoljenje za jedrsko elektrarno. »Sam sem bil trinajst let župan v Krškem, bil tudi podpredsednik evropskega združenja mest, ki imajo jedrske elektrarne, in sem praktično videl vse na tem področju: od zapiranja nukleark, kjer je bilo to potrebno, do odpiranja novih, do gradnje odlagališč, predelave. Trdno sem prepričan, da je ob tem, ko imajo obnovljivi viri veliko javnostno ter politično podporo, prav jedrska energija kot nizko-ogljična energija tista, ki lahko odlično dopolni obnovljive vire in naredi energetske vire malce bolj robustne, saj obnovljivi viri energije dodatno zahtevajo celo vrsto druge infrastrukture, od baterij do različnih daljnovodov itd. Odločitev vlade podpiram, nastopil je čas za trezno, racionalno debato, sedaj imamo čas, da damo vse razloge za in proti na mizo, in se potem odločimo,« je dejal Bogovič. Bogovič se je v okviru koncepta Pametnih vasi v pogovoru dotaknil tudi dolgoročne vizije za podeželska območja do leta 2040, ki jo je pred kratkim predstavila Evropska komisija, ki je namenjena vprašanju, kako ohranjati življenje na vasi. Pri tem gre po njegovih poljudnih besedah predvsem za to, kako obnoviti starejše šole, da bomo imeli središča za učenje z dostopom do digitalne infrastrukture, kjer lahko ali starejši učijo starejše ali mlajši starejše tudi digitalnih veščin in bomo lahko imeli tudi ustrezne servisne storitve. Ta stik med ljudmi, interakcija in medgeneracijsko sodelovanje so postulati novih modelov, o katerih mislim, da nas je tudi covid kriza veliko naučila, podučila. Upam, da smo to razumeli in bomo upoštevali v nadaljevanju, kajti v nasprotnem primeru bomo izgubili to, česar ne smemo izgubiti: kohezivnost v družbi,«je opozoril Bogovič. Poudaril je tudi, da digitalizacija za razliko od globalizacije omogoča posamezniku, da lahko iz male enote vstopa na veliki trg. »Zato moramo narediti vse, da bomo usposobljeni, imeli digitalno infrastrukturo in si malce bolj pogumno upali igrati na tem področju,« je zaključil Bogovič. Celoten dogodek Akademije Finance z naslovom: »Trajnostni Evropi naproti: kako bosta zeleni in digitalni prehod oblikovala evropsko prihodnost« in pogovor, na katerem je sodeloval Bogovič, ki poteka od 58.30 minute dalje, si lahko pogledate na posnetku časnika Finance: https://www.youtube.com/watch?v=4Ts6B1AXtcM. https://www.youtube.com/watch?v=4Ts6B1AXtcM
Slovenija mora računati na vse raznolike obnovljive vire energije, pri čemer je nujna nevtralnost tehnologij. Poleg tega mora biti v prihodnje čim bolj samooskrbna na področju proizvodnje elektrike, sicer bo električno odvisna od drugih in dražjih virov elektrike. Strasbourg, Ljubljana – Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) se je danes udeležil konference ENERGIJA V SLOVENIJI, ki jo je organizirala Energetska zbornica Slovenije, ki kot krovna organizacija energetskega sektorja v Sloveniji tesnosodeluje pri oblikovanju slovenske strateške vizije v energetski in podnebni politiki ter s povezovanjem energetskih organizacij soustvarja skupno vizijo za napredno nizkoogljično slovensko družbo. Slovensko predsedstvo Svetu EU 2021 v drugi polovici letošnjega leta, poleg vseh drugih ključnih prednostnih nalog EU v danem trenutku, kot eno izmed prioritet predvideva tudi tematiko gospodarske rasti ob upoštevanju zelenega prehoda v smeri zmanjšanja toplogrednih plinov za 55 % oz. v smeri brezoogljične družbe. Bogovič, ki je po novem v Evropskem parlamentu med drugim tudi namestnik v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) in ki je v času trinajstletnega županovanja Občini Krško področju energetike v Krškem in Posavju posvečal veliko pozornosti in svojih županskih aktivnosti energetskim temam – umeščanju energetskih objektov v lokalni prostor (hidroelektrarne na Spodnji Savi in protipoplavna varnost, odlagališče radioaktivnih odpadkov, delovanje Nuklearne elektrarne Krško – NEK v občini), je opozoril, da smo trenutno v desetletju revolucije v energetskem sektorju. »Pričakuje se zmanjšana uporaba klasične energije oziroma večja uporaba elektrike. Prišlo bo do spremembe energetskih sistemov. In če bomo v Sloveniji nadaljevali s takšno dinamiko prilagajanja spremembam v energetiki, kot smo to počeli v minulem desetletju, ni možnosti, da bomo uspeli doseči cilje, ki smo si jih zadali v Evropski uniji, to je: 55 % znižanje emisij do leta 2030,« je dejal Bogovič. »Nujno je, da se v Sloveniji najprej odločimo glede obnovljivih virov – ali gremo v vodne energetske vire, vetrne – tu vemo, da smo imeli že v preteklosti težave najti lokacije za vetrnice, kar je sedaj še težje. Po moji oceni moramo obvezno računati na vse raznolike obnovljive vire energije, pri čemer je nujna nevtralnost tehnologij. O tem v EU govorimo v okviru pogovorov o taksonomiji, kar bo naslednji teden ponovno obravnavano v odboru ITRE v Evropskem parlamentu, kjer upam, da bomo govorili o tehnologiji, ne ideologiji. Kajti tudi na področju razprav o energetiki je vse preveč ideologije. Osebno mislim, da je pomembno, da govorimo o proizvodnji ne le obnovljivih virov, temveč tudi nizkoogljične energije. To je ključno, saj si sicer ne znam predstavljati, kako bomo lahko zagotovili dovolj elektrike v Sloveniji brez novega bloka NEK,« je poudaril Bogovič in dodal, da je drug scenarij velika odvisnost Slovenije na področju elektrike od virov, ki ne bodo v naših rokah, taka elektrika pa bo tudi zelo draga.
V EU je zaupanje, da bo Slovenija svojo vlogo predsedovanja Svetu EU uspešno in odlično opravila. To sem prepričan tudi sam in tudi sam bom k temu prispeval po svojih močeh. Strasbourg, 6. julij 2021 – Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP) Franc Bogovič, ki se prvič udeležuje plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu po lanskem februarju in izbruhu Covid-19 pandemije, pozdravlja današnjo predstavitev programa slovenskega predsedstva Svetu EU s strani predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše. Celotna izjava Bogoviča je podana v nadaljevanju: »Današnja predstavitev programa ter prednostnih nalog slovenskega predsedstva Svetu EU s strani predsednika Vlade RS Janeza Janše je bila odlična in vsebinsko zelo močna. Okrevanje po COVID-19, vladavina prava za vse, varna EU, kibernetska varnost, konferenca o prihodnosti EU – vsebinska razprava o prihodnosti EU, digitalizacija, realizacija podnebnih ciljev: Pripravljeni na 55 (ang.: Fit for 55), močnejša vloga EU in širitev EU v države Zahodnega Balkana, dogovor o migrantski politiki, širitev Schengena, vpliv EU na globalizacijo, odnosi EU – Rusija, Kitajska, Turčija ter kombinacija mehke in trde moči EU so prednostne naloge, za katere verjamem, da bomo v Sloveniji naredili vse, kar je v naši moči, da se jim temeljito posvetimo in v največji možni meri uresničimo. Prepričan sem, da bomo na ključne poudarke o strateških ciljih Evropske unije v današnjih izzivih časa, v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, našli odgovore v okviru konference o prihodnosti EU, in sicer tako na področju vloge EU na Zahodnem Balkanu, v odnosih z Rusijo, Kitajsko, Indijo ter Rusijo, vlogi EU v podsaharski Afriki, pa tudi pri migracijah in demografskih izzivih EU. Predsedniku Vlade RS Janezu Janši čestitam za današnji državniški in zelo evropski nastop v hramu evropske demokracije, v katerem je izpostavil tudi zgodovino Slovenije, njeno demokratizacijo, osamosvojitev – ustanovitev samostojne in suverene države, hkrati pa tudi umirjeno odgovoril na določena provokativna vprašanja nekaterih poslanskih kolegov, med katerimi sta žal izstopala slovenska kolega Tanja Fajon in Klemen Grošelj. Dodatno se je pred Evropskim parlamentom zbralo cca. 5 oseb z enim transparentom, ki so opozarjali na stanje pravne države v Sloveniji. Veseli me, da je tudi današnja razprava v Evropskem parlamentu pokazala, da gre pri teh kritikah Slovenije v hramu demokracije in EU zgolj za izvažanje slovenskih notranjepolitičnih trenj na evropski parket, in da se večina evropskih poslancev, kot tudi drugih predstavnikov EU raje osredotoča na skupne strateške vsebine EU in zaupa, da bo Slovenija svojo vlogo predsedovanja uspešno in odlično opravila. To sem prepričan tudi sam in tudi sam bom k temu prispeval po svojih močeh.«
Enako kot začetek predsedovanja Slovenije Svetu EU je pomembna včerajšnja potrditev slovenskega načrta za okrevanje in odpornost s strani evropske komisije Ljubljana, 2. julij 2021 – Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič se je udeležil današnjega pogovora z evropskimi poslanci iz Slovenije pred – v okviru projekta Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji – pred plenarnim zasedanjem parlamenta prihodnji teden, ki bo potekal v Strasbourgu. Poslanci so spregovorili na aktualne EU teme, med katerimi so bile v osredju začetek predsedovanja Slovenije Svetu EU, včerajšnji obisk Evropske komisije v Slovenije na prvi dan predsedovanja ter zelena luč Evropske komisije za slovenski načrti za okrevanje in odpornost. »Vsako predsedovanje je priložnost za promocijo države. K sreči vsaj zaenkrat zdaj kaže, da je Covid toliko popustil, da bomo lahko imeli lahko celo vrsto tudi fizičnih dogodkov Sloveniji. Tudi sam enega takšnih organiziram 1. oktobra. In ni boljše reklame za Slovenije, da tujca povabiš v Slovenijo in da s prve roke spozna to lepo državo, prijaznih in pridnih ljudi,« je dejal Bogovič in dodal, da nam vsi zavidajo našo urejenost, tako okolice kot sistemov v državi. Druga priložnost za Slovenijo pa je po Bogovičem mnenju priložnost za krepitev ekip v Bruslju. »Od 57 ljudi na Stalnem predstavništvu Slovenije pri EU v Bruslju jih imamo zdaj 240, kar je dobra šola za te ljudi, za vso upravo,« je dejal. Po njegovih besedah je poleg ministrstev tudi Stalno predstavništvo dobro pripravljeno na predsedovanje, imajo pa tudi zagotovila, da bo ekipa tam tudi po koncu predsedovanja ostala večja. Tretji vidik pa je po mnenju Bogoviča krepitev zavedanja o Evropski uniji znotraj Slovenije, kar se najlažje krepi z dogodki na terenu, in ki se ne odvijajo le v Ljubljani in na Brdu pri Kranju, kot bo npr. dogodek – mednarodna konferenca na temo Pametnih vasi 1. oktobra tudi na Gradu Rajhenburg v Občini Krško. »Zame je enako kot včerajšnji začetek predsedovanja Slovenije Svetu EU pomembno tudi to, da smo dobili odobritev in potrditev slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost, ki so ga v ekipi ministra Zvonka Černača in državne sekretarke na SVRK mag. Monike Kirbiš Rojs uspešno pripravili, in smo s potrditvijo načrta v skupini prvih držav,« je na velik pomen potrditve načrta s strani Evropske komisije opozoril Bogovič. Poleg konference o prihodnosti Evropske unije pa je za Slovenijo je ob spoštovanju pravne države zagotovo po prepričanju poslanca zelo pomembna tema tudi Zahodni Balkan. »Delim misli, da v kolikor bo Evropska unija še naprej tako pasivna v tem delu Evrope, nas bodo drugi dobesedno izrinili iz njega,« je ob tem poudaril Bogovič. »Vsekakor pa je zame zelo pomemben mega paket Pripravljeni na 55 % (ang. Fit for 55 %). To je paket, s katerim se želi operacionalizirati cilje, ki smo si jih zapisali v podnebna pravila: zmanjšanje izpustov za nadaljnjih 30 %, torej s 25 % na 55 % napram letu 1990 do leta 2030 in zatem še dokončni prehod v brezogljično družbo do leta 2050. Tu je zelo pomembno, da ne pride do prevelikih razhajanj med državami v EU, kar je možen kamen spotike, kajti ta prehod mora biti pravičen in ne sme v ozadju pusti ljudi, nit posameznih držav. Na tem področju torej pričakujem vrsto zanimivih razprav, tudi razhajanj,« je dejal poslanec. Sicer pa je Bogovič trdno prepričan, da bo Slovenija še enkrat z dobrim predsedovanjem dokazala, da je urejena država. Želim si, da se v drugi polovici leta vsi v Sloveniji, in tisti, ki smo v Bruslju, ukvarjamo predvsem s predsedovanjem, in domače volitve pustimo za po-božični čas, ko nam ta obveznost v Bruslju mine. Glede kritičnih pavšalnih komentarjev evropske poslanke Tanje Fajon (SD/S&D) o slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost je Bogovič dejal, da imamo z državno sekretarko na Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK) mag. Kirbiš Rojs daleč najboljšo osebo na tem mestu, ki je znala črpanje EU sredstev pospešiti že v vladi, v kateri je bil minister tudi Bogovič. »Zato je to tak pavšalizem, in glede na to, da vem, da se Fajonova ukvarja z povsem drugimi temami, kot so pa v načrtu za okrevanje, mislim, da je ta njen komentar politična floskula,«… je ocenil Bogovič. Bogovič je bil kritičen tudi glede tega, da opozicija naše domače teme seli v Evropski parlament in Bruselj. Dejal je, da se tudi sam ne strinja z vsemi potezami predsednika vlade in bi sam kakšno stvar drugače naredil. »Mislim pa, da si bomo mi od včerajšnjega dne rajši zapomnili kaj drugega, kot pa incident s fotografiranjem s podpredsednikom Evropske komisije g. Timermansom. Nenazadnje fantastičen balet, ki je pustil vtis tudi na tiste, ki so imeli težave s kakšnimi fotografijami,« je komentiral Bogovič in dodal, da takšna stvar ne bo usodna za naše predsedovanje. »V Evropi bomo imeli zelo veliko pomembnih tem, s katerimi se bomo morali ukvarjati, je povedal Bogovič in spomnil, da imajo včasih politični in novinarski krogi rajši takšne začinjene teme, kot je ta s fotografiranjem, in si dan mnogi zapomnijo po tem, mislim pa, da si bi ga lahko po čem drugem,« je sklenil to nebistveno polemiko Bogovič.
Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je sodeloval na posvetu z naslovom: »Nauki Covid-19 krize«, ki je v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca ter Inštituta Wilfried Martens centra za evropske študije potekala včeraj, 28. junija 2021, v Kulturnem centru Kočevje, in na katerem so sodelovali tudi: župan Občine Kočevje, član predsedstva Združenja občin Slovenije in član predsedstva Skupnosti občin Slovenije ter član Vzhodne kohezijske regije dr. Vladimir Prebilič, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo in podpredsednik Vlade RS Zdravko Počivalšek, državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Andrej Čuš ter biolog, mikolog in pobudnik prireditve Čar lesa prof. dr. Franc Pohleven. Uvodne nagovore sta podala predsednik Martens Centra in nekdanji predsednik slovaške vlade Mikuláš Dzurinda in direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar, pogovor pa je moderirala Suzana Lara Krause. Bogovič je v svoji predstavitvi uvodoma dejal, de je bila Covid-19 pandemija presenečenje za vse širom po svetu (EU, WHO, ZDA), a je vsem dala nova spoznanja. »Pokazala se je velika ranljivost svetovne ureditve: letalski in ladijski promet sta se ustavila, tudi ves drug promet znotraj EU. Meje v EU so se zapirale in šele kasneje je stekla solidarnost, da so države npr. začele sprejemati tudi paciente iz drugih držav. Pokazala se je velika ranljivost turističnega sektorja, globalno povezane proizvodne verige so bile prekinjene, prav tako dobave strateških surovin (kobalt, litij, redka zemlja…) in zdravstvene opreme itd. Pokazala se je izjemna pomembnost strateške suverenosti in da v EU vendarle potrebujemo tudi lokalno proizvodnjo strateških surovin in samooskrbo z njimi, zato je nujno postaviti novo evropsko farmacevtsko, kemično in industrijsko strategijo, kot tudi zagotavljati prehransko varnost z dovolj zdrave hrane po dostopni ceni,« je povedal Bogovič. Pri prehranski varnosti v EU, pa tudi v Sloveniji, je Bogovič opozoril, da so se v Covid-19 krizi pokazali problemi v logistiki s prehranskimi proizvodi. »Ni dovolj, da je hrana v EU, ampak mora biti dostopna tudi v posamezni državi,« je pojasnil in ocenil, da se je kljub vsemu v tej krizi prehranski sistem pokazal za dovolj robustnega. Po njegovih besedah se je še enkrat več pokazal izjemen pomen lokalno pridelane hrane, pri čemer bo v prihodnje pomembna zlasti krepitev razvoja novih oblik digitalne prodaje hrane prek številnih digitalnih platform. Kot poseben nauk Covid-19 krize je Bogovič izpostavil, da se je podeželje pokazalo kot varno okolje. »Resnično ni mest brez podeželja in podeželja ni brez mest. In ne znam si predstavljati, kako bi pol leta preživel v Covid-19 krizi v več milijonskem mestu. Na podeželju je bilo veliko lažje, lahko sem šel na sprehod okoli hiše ali v gozd«, je ponazoril poslanec možnost gibanja na podeželju v času socialnega distanciranja in dodal, da je bilo podeželje v epidemiji varnejše okolje tako z vidika zdravstvenega stanja, kot mentalnega vidika. Opozoril pa je tudi na veliko vrzel v dostopu do širokopasovnih povezav na podeželju tako v Sloveniji kot v vsej EU, saj zaradi tega vsi niso imeli primerljivih možnosti za kakovostno delo ali šolanje na daljavo, kot tudi na probleme s pomanjkanjem storitev na podeželju na področju zdravstva, sociale in mobilnosti. Kljub temu je dejal, da se je ob epidemiji povpraševanje po nepremičninah na podeželju začelo povečevati. “Slovenske težave” v Covid-19 krizi so po Bogovičevih besedah bile: pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu, pomanjkanje ustrezne zdravstvene opreme (maske, ventilatorji, razkužila), premalo sob intenzivne nege, ne-obstoj negovalnih bolnic, zelo različni organizacijski pristopi v zdravstvu, prenatrpani domovi starejših občanov, slaba oprema v njih in brez ločenih prostorov za izolacijo okuženih in na splošno pomanjkanje de-institucionaliziranih oblik dolgotrajne oskrbe starejših. Prav tako je v Sloveniji z nastopom Covid-19 krize bila zelo zapletena tudi notranjepolitična situacija: zamenjava vlade, nadaljevanje velike politične polarizacije, neodgovorno obnašanje opozicije, medijev in protestnikov, hkrati pa je potekal nenehen boj proti vladi, ki so ga izenačevali z bojem proti vladnim ukrepom za ustavitev pandemije. Bogovič je ob zaključku podal tudi pozitivne nauke Covid-19 krize, ki so po njegovi oceni naslednji: večje zavedanje o pomenu digitalizacije in njeni pospešitvi na veliko področjih, zavedanje o nujnosti širokopasovnih povezav, digitalizacija javne uprave in izobraževanja, širše sprejete možnosti dela na daljavo, prodaja na daljavo, pozitivni učinki na podnebje in opomin na zavedanje človeške majhnosti. Svoje razmišljanje je Bogovič sklenil z mislijo, da nas v Sloveniji kriza ni povezala, zato je čas, da povežemo Slovenijo.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
