Bogovič: Evropski način življenja zelo cenim in ga ne bi zamenjal za nobenega drugega

Komisarski resor za zaščito evropskega načina življenja je eden najpomembnejših.

 

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je za spletni časopis Slovenec (19. 9. 2019) komentiral poimenovanje novega resorja Evropske komisije za zaščito evropskega načina življenja (vir: http://bit.ly/2kNsHEZ).

 

Nova predsednica Evropske komisije (EK) Ursula Von der Leyen se je nedvomno dobro zavedala, da bo s svojim predlogom za nov komisarski resor za zaščito evropskega načina življenja sprožila polemiko oz. široko javno razpravo,  čeprav ji je bil ravno »ponos na naš evropski način življenja vseh njegovih oblikah in dimenzijah« eno od šestih vodilnih načel v njenih političnih smernicah za kandidaturo za predsednico EK in s tem za oblikovanje predloga nove organizacijske in kadrovske strukture EK.

 

Moram priznati, da me je ravno predlog za resor za zaščito evropskega načina življenja s strani nove predsednice EK najbolj pozitivno presenetil. Kajti edinstveni način življenja, kot ga imamo danes v Evropski uniji, ne obstaja nikjer drugje na svetu. EU je namreč še vedno najuspešnejši mirovni projekt v zgodovini, ki se je zelo izkazal tudi pri gospodarskem sodelovanju med državami, ki so se nekoč stoletja bojevale, zmanjševanju razvojnih razlik med državami, odprtih notranjih mejah, prostem notranjem trgu blaga in storitev, skupni valuti, razvoju mobilnosti … Od 2. svetovne vojne naprej EU zagotavlja stabilnost in blaginjo, dvignil se je življenjski standard. EU je evropskim državljanom omogočila stvari, ki so bile še pred dvema desetletjema nepredstavljive. Seveda so pred Evropo tudi vedno znova novi izzivi, kot so trenutno Brexit, pa migracijski pritiski na zunanje meje EU in nezakonite migracije; vzpon nacionalizma in radikalizma …, zato moramo ves čas stremeti k nadaljnjemu razvoju, reformam, pogovoru, iskanju kompromisov. Vendar, Evropa takšna, kot jo poznamo danes, nikakor ni samoumevna. Zanjo, za evropski način življenja se moramo truditi vsak dan in vedno znova, in jo moramo razvijati v še boljšo Evropo.

 

Zato se v celoti strinjam s predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Leyen, da je evropski način življenja treba nenehno ohranjati, varovati in gojiti, in sem iskreno vesel, da evropske vrednote in evropski način življenja s tokratno sestavo Evropske komisije postavljamo prav tako v ospredje kot eno zelo pomembnih področij.

 

Ta tema je odprla razpravo ne le ponekod v EU, temveč takoj tudi v Sloveniji. Razprava z argumenti je v demokraciji nujna in vedno dobrodošla. Je pa v zadnjih dneh, po stari navadi, na nekaterih spletnih forumih završalo, češ da smo se ob temi evropskega načina življenja »na skupnem imenovalcu znašli slovenski evroposlanci iz SD, LMŠ in celo iz SLS. Anonimni pisci tovrstnih komentarjev v prispevkih, ki so sledili po pogovoru evropskih poslancev v Hiši EU pred septembrskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta (13. 9. 2019) so me ob tem omenili tudi z imenom. Tisti, ki so bili prisotni na tem pogovoru, pa zelo dobro vedo, kaj sem v zvezi z resorjem Evropske komisije za zaščito evropskega načina življenja tam javno povedal, in da moje stališče nikakor ni bilo na skupnem imenovalcu  z evroposlanci iz SD oz. LMŠ. Ga. Fajon je v glavnem izrazila dvom, zgroženost in zaskrbljenost nad tem resorjem zaradi nezakonitih migrantov, sam pa sem ga nedvoumno podprl z razumevanjem, da ta resor, ki se tiče nas vseh, in pomeni temeljne evropske vrednote, ki se začnejo z grškimi, judovskimi, krščanskimi vrednotami, pomeni človekove pravice, pravice zaposlenega, socialno tržno ekonomijo, varovanje pravic potrošnika, enakopravnost med spoli …

 

Dobesedni prepis  dela razprave evropskih poslancev o evropskem načinu življenja na srečanju s predstavniki medijev v Hiši EU, v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, dne, 13. 9. 2019:

 

 

Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP):

Jaz razumem to, da je to način življenja, da je to povezano z evropskimi vrednotami. Zdaj pa, kje začneš in kje končaš… Najbrž se začne z grškimi, judovskimi krščanskimi vrednotami, potem pridemo do človekovih pravic, pravic zaposlenega, socialno tržna ekonomija, varovanje pravic potrošnika, enakopravnost med spoli …, to je vse, kar krasi evropski način življenja, ki je v mnogih delih sveta različen. In tudi v tem pismu (opp. Predsednice EK Ursule von der Leyen) je to lepo navedeno, do okoljskega pogleda in pa evropskega pogleda do okolja. Zagotovo smo slišali glasove, ki so se v eno od teh stvari zapičili takoj. Vendar mislim, da je kar prav, da vemo, kakšen je to evropski način življenja, kajti jaz ga zelo cenim in ga ne bi zamenjal za nobenega drugega, za nobenega iz drugega kontinenta. 

 

Odgovor Bogoviča je sledil predhodnima komentarjema Tanje Fajon (SD) in Klemna Grošlja (LMŠ):  

Tanja Fajon (SD):

Ta zaščita evropskega načina življenja. Ni samo naslov, ki je problematičen, ker se skriva zadaj zelo nevarna vsebina. Namreč, če berete, vidite, da je neka nevarna retorika, populistična ali skrajno desna retorika, ki migrante vse po vrsti naslavlja kot eno resno grožnjo v Evropi. In jaz mislim da je to tisto problematično, in ne vidim mesta v neki moderni Komisiji, ker ravno to sproža lahko med Evropejci še večji ksenofobijo in še težje bo reševati oz. iskati rešitve.

 

Klemen Grošelj (LMŠ):

To je tudi vprašanje, kateri evropski način življenja, severni ali južni?

 

Dr. Milan Brglez (SD):

Treba je računat na to, da bo najverjetneje drugačna koalicija na koncu potrdila celotno Komisijo, kot je bila tista, ki se je oblikovala pri imenovanju same Ursule von der Leyen. To je prvo in osnovno izhodišče. Zaradi tega je mogoče presenetljivo, kako daleč je skušala koketirat s tisto, ki jo je izvolila, ker je dejansko zdaj ne potrebuje in bi lahko imela drugačno zavezništvo. Tako da marsikaj od tega, kar se bo zdaj dogajalo na tej točki, bo pravzaprav odvisno ali pa bo iskanje koalicije za potrditev. In tako bo treba celotno zadevo razumet. Včasih bo mogoče reagirala tudi tam, kjer ne bo čisto fizično jasno, koliko glasov ima zaradi tega ali pa nima, ampak bo pač iskala neko pot, in iskreno upam, da bo ta bližja vsem tistim vrednotam, ki jih je kolega sicer zelo lepo naštel, samo to je bil zgodovinski vrstni red teh vrednot, in ali je dejansko vsem dana enaka teža, je pa drugo in zelo veliko vprašanje, ker če bi bila, potem noben od nas ne bi imel problemov.

 

Franc Bogovič (SLS) odgovarja dr. Milanu Brglezu (SD):

Milan, ko si dejal, da koketira … Zdaj, volitve so sicer bile tajne, zdaj nekateri ste se sicer javno opredeljevali tudi proti, pa ste v tisti koaliciji. Tako da je malo pomenljivo; težko, če gospa von der Leyen ne koketira s tistimi, ki so jo izvolili, ne pa s tistimi, ki so bili v formalnimi koaliciji…

 

Dr. Milan Brglez (SD) odgovarja Francu Bogoviču (SLS):

Dejstvo, kaj je formalna, kaj ni formalna…, na vso srečo je na evropski ravni zadeva mičkn drugačna, zaradi tega ker pušča veliko več manevrskega prostora tako poslancem na eni strani in ni potrebe po taki strankarski disciplini, kot velja v nacionalnih državah, kjer vlada v trenutku pade, če se karkoli takšnega zgodi. To je ena reč, ki drži. Po drugi strani pa so se tisti, ki so jo podprli, zelo jasno izpostavili, in med njimi so bili Poljaki, Madžari, Pet zvezdic …; kaj hočete še na tistem področju;, kjer smo marsikdaj rekli, da v to smer pa preprosto sploh iti nočemo, če hočemo prihodnost Evropske unije.

 

Na srečanju sem edini od prisotnih slovenskih evropskih poslancev nedoumno podprl in zagovarjal ime komisarskega resorja: evropski način življenja, kar bom zagovarjal vselej in povsod.

 

Vrednote EU, kot jih opredeljujemo v Evropski uniji, so zapisane in skupne državam članicam EU, v kateri vladajo družbena vključenost, toleranca, pravica, solidarnost in nediskriminacija. In vrednote EU, ki so sestavni del evropskega načina življenja, in o katerih smo soglasni v EU, so: človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice. (vir: https://europa.eu/european-union/about-eu/eu-in-brief_sl).

 

Evropska unija je leta 2012 prejela tudi Nobelovo nagrado za svoja prizadevanja za mir, spravo, demokracijo in človekove pravice v Evropi, in tudi s tem poslanstvom moramo dalje razvijati in krepiti EU ter o njenem pomenu in poslanstvu široko ozaveščati evropske državljane in državljanke.