Bogovič: Nova direktiva o avtorskih pravicah, ki bi manjšim avtorjem zagotovila pravičnejša nadomestila za njihovo delo, je ogrožena zaradi lobistične kampanje ameriških spletnih multinacionalk

»Direktiva ne bo omejevala in cenzurirala interneta, zgolj postavlja zakonodajni okvir za spletne platforme, da bodo ustvarjalcem, avtorjem, vrnile vsaj del tistega, kar na njih zaslužijo!«

 

Osnovna dejstva glede poročila Evropskega parlamenta o Direktivi o avtorskih pravicah:

  1. Evropski Parlament NE sprejema nove Direktive o avtorskih pravicah. Glasuje se o pogajalskih izhodiščih, s katerimi bo parlament nastopil pri pripravi zakonodaje skupaj z Evropsko komisijo in Evropskim svetom, kjer bodo v trialogu uskladili končni tekst.
  2. Člen 11 NE omejuje in ne cenzurira svobode interneta, niti ne omejuje dostopa do internetnih vsebin, temveč vzpostavlja zakonodajni okvir, na osnovi katerega bodo spletne platforme ustvarjalcem vrnile del tistega, kar same zaslužijo s predvajanjem, trženjem in oglaševanjem njihovih avtorskih del.
  3. Člen 13 v povezavi s členom 2 naslavlja zgolj največje svetovne storitvene servise (cca. 2 do 5 % vseh spletnih platform), ki vsebujejo vsebine, naložene s strani uporabnikov, ali pa sami tržijo avtorsko zaščitene vsebine (vsi ostali so izvzeti).
  4. Obsežna vseevropska lobistična in piarovska kampanja proti spremembi avtorske zakonodaje je očitno financirana s strani združenj, katerih člani so tehnološki velikani Google, Yahoo, Apple, Amazon itd… (po nekaterih podatkih je vrednost kampanje preki 30 mio EUR).
  5. Nosilci kampanje PROTI so Piratske stranke in Evropski Zeleni, sicer veliki nasprotniki multinacionalk in kapitalistične ZDA, tokrat z roko v roki z ameriškimi tehnološkimi giganti.
  6. NE uvaja se davek na povezave (link tax), vsak posameznik bo lahko po spletu še vedno delil vsebine pod istimi pogoji kot do sedaj, direktiva nalaga več obveznosti samo spletnim platformam, ki tuje avtorske vsebine tržijo.
  7. Predlog direktive zagotavlja učinkovito (sodno in pogajalsko) zastopanje imetnikov pravic nasproti IT velikanom – posameznik namreč danes nima nobene možnosti.
  8. Direktiva se NE dotika izobraževalnih (Wikipedija, šole, univerze, programerski portali … ) portalov, niti spletnih trgovin (npr. E-Bay …).

 

Strasbourg, 4. julij 2018 – V zadnjih tednih so e-nabiralniki poslancev v Evropskem parlamentu zasuti z generično ustvarjenimi sporočili o domnevnih katastrofalnih posledicah nove zakonodaje o avtorskih pravicah. »Posebej za to priložnost postavljene spletne strani prek številnih kanalov in socialnih omrežij nagovarjajo javnost s parolami, da Evropski parlament pripravlja cenzuro interneta, obvezno filtriranje internetnih vsebin in davek na spletne povezave. Veliko število ljudi temu nekritično verjame in odstopijo svoj elektronski naslov za potrebe masovnega zasipanja elektronskih predalov poslancev, ki že onemogočajo normalno delo Evropskega parlamenta. Upam tudi, da po jutrišnjem glasovanju o tej temi ne bomo ugotovili, da multinacionalne spletne korporacije onkraj Atlantika ne odločajo samo o ameriških volitvah, ampak da tudi razpolagajo z orodji, s katerimi zlobirajo odločitve v Evropskem parlamentu,« pred jutrišnjim glasovanjem o omenjeni direktivi opozarja evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki obžaluje, da da nekateri slovenski evroposlanski kolegi, ki imajo sicer velikokrat za povedati kaj proti multinacionalkam, sodelujejo pri tej farsi z napovedjo glasovanja proti ali z vzdržanjem, in upam, da si bodo premislili. »Seveda nič od tega ni res. Namen je zelo jasen, in sicer vnesti popolno zmedo v zakonodajni postopek in z neresničnimi navedbami med evropske poslance naseliti negotovost, da bi pod tem pritiskom glasovali drugače, kot bi sicer. Po številnih informacijah, ki jih prejemamo v Evropski parlament, za kampanjo tudi finančno stojijo združenja, katerih člani so med drugim in predvsem tudi ameriške tehnološke multinacionalke, kot so Google, Facebook, Amazon, ipd.«, pojasnjuje poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič.

 

»Glede na številna vprašanja smo se nekateri poslanci seveda poglobljeno lotili preučevanja tega »zloglasnega« poročila o tej direktivi, ki ga pripravlja poslanski kolega Alex Voss, in poskušali najti utemeljitve za tako ostre obtožbe. Izkazalo se je, da strahovi ne držijo in da očitno nekdo želi izkoristiti slabo poznavanje zakonodajnega predloga za manipulacijo v evropski in slovenski javnosti ter s tem za lastno poslovno korist. »Nova direktiva o avtorskih pravicah v členih 2, 11 in 13 zelo jasno opredeljuje, da se ne bo v nobeni točki spuščala v pravice posameznika oz. uporabnika interneta temveč se loteva problematike velikih novičarskih/glasbenih platform, ki se profesionalno ukvarjajo u zbiranjem in trženjem vsebin, ki jih nalagajo bodisi same, bodisi njihovi uporabniki,« pojasnjuje Bogovič, ki ga sicer čudi, da je toliko ljudi nasedlo tej kampanji spletnih korporacij onstran Atlantika. Tisti, ki danes kričijo: »Ustavite Google, ustavite Facebook«, se očitno ne zavedajo, da so njihovi napori ravno voda na mlin slednjim in da so, morda res povsem nevede, celo njihovo orodje za doseganje cilja ameriških spletnih gigantov.

 

»Dejstvo je, da trenutna zakonodaja v državah članicah EU na področju avtorskega prava in intelektualne lastnine ne sledi hitremu razvoju interneta. Posebej je to problematično pri spletnih servisih, ki ustvarjajo milijardne dobičke s prodajo oglasnega prostora, medtem ko pisci in vsi ostali ustvarjalci oz. avtorji dobijo drobtinice,« se zaveda Bogovič. »Razumem, da imajo številni uporabniki interneta določene pomisleke, saj ne vedo točno, kaj jih čaka. Na tem mestu lahko zagotovimo, da je Evropski parlament zavzel stališče, ki se ne dotika uporabnika, temveč gre zgolj v smer zaščite predvsem manjših avtorjev in ustvarjalcev vsebin, in sicer tako, da bodo dobili za svoje delo pravičnejši del tržne pogače. S tem stališčem se potem parlament pogaja v trialogu z Evropsko komisijo in državami članicami EU, tako da smo še daleč od končne verzije direktive. Verjamem, da se bodo skozi nadaljnje delo uredili tudi mehanizmi za implementacijo te zakonodaje,« še pravi Bogovič.

 

»Marsikomu je v poslovnem interesu, da se zadeva v Evropskem parlamentu zaustavi, saj to pomeni, da je v tem mandatu parlamenta stvar bolj ali manj zaključena, zato so bile v kampanjo PROTI domnevno vložene desetine milijonov evrov. Kaj pa se bo dogajalo po naslednjih volitvah in ali bo še obstajala volja za ureditev te problematike, pa je danes težko reči,« opozarja na posledice odloga poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič.

 

Več stališč evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) do omenjene direktive:

 

http://bogovic.eu/za-odprt-internet-svobodo-govora-in-hkratno-zascito-avtorskih-pravic/ (22. 6. 2018)

http://bogovic.eu/stalisce-bogovica-do-direktive-o-avtorskih-pravicah/ (4. 7. 2018)