Bogovič ob projekciji filma Nečista kri, zmagovalca nagrade LUX Evropskega parlamenta, o primeru sobivanja z romsko skupnostjo v Krškem

Ljubljana, 19. november 2017 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je bil v petek, 17. 11., gost pogovora ob projekciji filma »Nečista kri«, ki je minuli teden prejela nagrado LUX kot najboljši evropski film leta po izboru Evropskega parlamenta, na filmskem festivalu Liffe v Cankarjevem domu. Film je prvenec švedske režiserke Amande Kernell, ki govori o diskriminaciji Švedov nad manjšino – ljudstvom Sami (Laponci), ki naseljujejo Severno Evropo v arktičnem krogu in ki se tradicionalno ukvarjajo predvsem z lovom, ribištvom in rejo severnih jelenov.

Na pogovoru ob filmu Nečista kri, ki je postavljen v čas pred 2. svetovno vojno, in v katerem je v ospredju poleg diskriminacije s strani večinske švedske družbe nad manjšino tudi vrstniško nasilje, vprašanje integracije, problematika manjšin, strpnost in soočanje z lastno identiteto, je moderatorka pogovora dr. Sonja Merljak Zdovc odprla vprašanje, kako se s temi temami soočamo v slovenski družbi danes.

Bogovič je v pogovoru predstavil svoje izkušnje na primeru romske skupnosti v Sloveniji in v Krškem, kjer prav tako živi večja romska skupnost, predstavil, kako so se z izzivom sobivanja soočali v njegovi občini, kateri je Bogovič županoval 13 let.  »Moja izkušnja sega v sredino 90-ih let, ko sem aktivno vstopal v lokalno politiko, sem se srečal soočanjem sobivanja večinskega prebivalstva z Romi. Večinsko prebivalstvo z viška gleda na romsko problematiko. Začne se z vprašanjem osnovmih izhodišč bivanja. Mi v Krškem smo najprej dosegli elementarno soglasje, da bomo sobivali,« je povedal Bogovič in pojasnil, da da so potem skušali urejati osnovne stvari, kot so osnovni življenjski pogoji, vrtec, šola. Povedal je, da je mnogokrat bil problem jezika, ko romski otroci ob prihodu v šolo sploh niso znali slovenskega jezika, na občini pa tudi niso imeli nikakršnih orodij, da bi romske starše prisilili, da dajo otroke v vrtec in šolo. Omenil pa je tudi primer, ko je romski svetnik v Občini Krško raje vrnil svoj mandat, kot pa da bi zaradi tega zgubil socialno nadomestilo. »Mislim, da stanje danes ni nič boljše, in da mladi Romi še vedno kradejo pridelke na poljih.

»Razumevanje je potrebno na obeh straneh. Kako se bom jaz razumel s svojim sosedom, je odvisno od mene. Ne od politike. Politika pa mora poskrbeti za pozitivno diskriminacijo najranljivejših skupin, manjšin, morajo pa se odgovornosti dati tudi na drugo stran,« je svoj pogovor, v katerem je odgovarjal tudi na vprašanja mlade publike, sklenil Bogovič.