Posočje že koraka v smer pametnih vasi

Kobarid, Ljubljana – 13. februar 2018 – Posočje ima vse priložnosti, da se razvije v pametno vas oz. že koraka v smer pametnega podeželja, je sporočilo sinočnjega regionalnega omizja (v ponedeljek, 12. 2.) na temo »Pametne vasi v Posočju – nove tehnologije in koncepti za ohranitev podeželja«, ki ga je organiziral evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) potekalo v Muzeju Mlekarne Planika. Udeležence je pozdravil župan Občine Kobarid Robert Kavčič, poleg Bogoviča pa so dobre in obstoječe primere »pametnih« rešitev za pametne vasi predstavljali: direktorica Mlekarna Planika Anka Lipušček Miklavič, Barbara Pušnar in Leon Blažič iz Šolskega centra Nova Gorica, mag. Vitomir Bric iz Kmetijskega zavoda Bric, Janko Humar iz Turizma Dolina Soče, podžupan Občine Kobarid Marko Miklavič in direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park mag. Janez Rakar.

 

Bogovič, ki z nizom regionalnih omizij v Sloveniji na temo pametnih vasi predstavlja EU akcijo za pametne vasi, v okviru katere bo Evropska komisija pripravila pripravljalni ukrep, za katerega sta Bogovič in madžarski evropski poslanec Tibor Szanyi lani z amandmajem k proračunu EU zagotovila 3,3 milijona eur, ki bo namenjen prav razvoju pametnih rešitev za evropsko podeželje. »V Kobaridu smo ugotovili, kaj vse pametnega že danes obstaja na podeželju v Posočju in kakšne možnosti lahko pričakujemo v prihodnosti,« je povedal Bogovič in poudaril, da je tudi to omizje pokazalo, da je pomembno, da ob razvoju ljudje ostajajo zvesti tudi tradiciji in značilnostim svojega okolja. »Slovenci ne bomo nikdar s količinami produktov preplavili svetovnega trga. Imamo pa mnoge druge prednosti, saj slovensko okolje lahko veliko ponuja za nas in prihodnje rodove, ključno pa je, da spremljamo trende, pravočasno najdemo odgovore na izzive in smo aktivni tam, kjer je realno življenje. Dober primer je na primer ta odločitev o prenovi mlinov v MHE,« je poudaril Bogovič.

 

Anka Lipušček Miklavič, direktorica Mlekarna Planika, je predstavila razvoj podjetja Mlekarne Planike, kjer so leta 1957 začeli z proizvodnjo sira. Zelo so vpeti v lokalno okolje Posočja in sodelujejo z vsemi deležniki. Svojo dejavnost že povezujejo s turistično ponudbo: z vzpostavitvijo električne polnilnice in lastnim ekološkim posestvom v Bovcu, ki bo odprto za turiste, da bodo spoznavali utrip podeželja). »Tehnološka posodobitev mlekarne omogoča boljši tržni položaj v slovenskem in evropskem trgu ob tem, da plačujemo kmetu najvišjo ceno za mleko,« je povedala Lipušček Miklavčič. Dobili so posebno priznanje od Instituta za nutristiko za inovativnost pri predelavi lokalnih izdelkov, kar dokazuje njihovo pravo usmeritev. »Verjamem, da če bi Slovenci boljše sodelovali, bi še boljše živeli,« pa je še izpostavila pomen sodelovanja v družbi ga. Lipušček Miklavič.

 

O pametnem odvajanju meteornih vod pa je spregovoril Leon Blažič iz Šolskega center Nova Gorica.  Predstavil je projekt Cona, katerega cilj je izboljšati ekološko stanje na območju izliva Soče v Jadransko morje. Razvili so omrežje in senzorje za 12 vremenskih postaj za nadzor padavin, ki se izlivajo v reko. Senzorji, ki so povezani v omrežje, delujejo kot “Internet stvari” (IOT) in so odlična rešitev za daljinski nadzor meteornih vod. IOT ima na podeželju ogromne možnosti za implementacijo tudi na ostalih področjih, tako od nadzora okolje do uporabe v kmetijstvu.

 

Dober primer rešitve za upravljanje z mlečno čredo SenseTime pa je predstavil Vitomir Bric iz Kmetijskega zavoda Bric iz Goriških Brd. Nova tehnološka platforma Sence Time je namenjena za spremljanje prireje krav in označevanje domačih živali, ki jih lahko spremljajo s pametnimi ovratnicami, ki se spremljajo počutje krav. Meni, da karkoli bomo počeli v naslednjih petdesetih letih, ne moremo predelati toliko hrane, kolikor jo bo človeštvo potrebovalo.

 

Janko Humar, direktor zavoda turizem Dolina Soče, je izpostavil, da se dolina Soče lahko primerja z Ljubljano, saj je podvojila število obiskovalcev. »Turizem je postala resna gospodarska dejavnost, saj prinaša okrog 60 milijonov evrov prometa letno v tej dolini,« je pojasnil Humar in poudaril, da imajo do petkrat več povpraševanj na kmetijah, vendar pa se le-te ne odločajo za turistično dejavnost. Pravi, da še nikoli ni bilo toliko možnosti za samostojno trženje malih ponudnikov in meni, da je digitalna pismenost predpogoj za razvoj dejavnosti. V Turizmu dolina Soče želijo težišče promocije  digitalizirati, z lastnim »booking« centrom ter se še bolj povezovati z portalom STO.

 

Marko Miklavič, podžupan Občine Kobarid in pobudnik uporabe alternativnih virov energije je predstavil priložnosti in izzive na področju energetske samoobrambe na podeželju. Slovenija je leta 2015 uvedla mehanizem samooskrbe oz. t. i. “net metering“. Mehanizem se splača za manjše naprave do moči 11 kilovatov in je namenjen predvsem za kritje lastnih stroškov za samooskrbo. Vštete so naprave na vodno, vetrno in sončno energijo. Za konec je podal izziv: “V Posočju lahko poleg sončne izrabimo tudi vodno energijo. V okolici je ogromno zapuščenih mlinov, ki so potencial za obnovo in predelavo v male hidro elektrarne.”

 

Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park mag. Janez Rakar je spregovoril o projektu elektrifikacije planin pod Krnom, glede katerega so zelo dolgo usklajevali s Triglavskim narodnim parkom. Domačini so pristopili sami k izvajanju gradbenih del, kar je pocenilo investicijo za 1/3 in letos bo prvič s pomočjo tega projekta zasvetila luč na planini Kuhinja. Lavrin Koren, predstavnik TNP, verjame, da se bo s pomočjo tega projekta lahko pričela intenzivneje razvijati tudi turistična ponudba.