Bogovič: Povezovanje kmetov v organizacije proizvajalcev je pravilen odgovor na zahtevne razmere na trgu sadja in zelenjave

Posebno pozornost je treba nameniti tudi zaščiti kmetov pred nepoštenimi praksami velikih trgovcev

 

Bruselj, 24. februar 2015 – Odbor za kmetijstvo in podeželje (AGRI) v Evropskem parlamentu je danes obravnaval Poročilo o izvajanju določb, ki se nanašajo na organizacije proizvajalcev, operativne sklade in operativne programe v sektorju sadja in zelenjave, od reforme iz leta 2007. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je ob obravnavi navedenega poročila izpostavil veliko pomembnost te teme za kmetijstvo. Sami kmetje lahko po Bogovičevem prepričanju naredijo največ pri krepitvi svojega položaja v verigi preskrbe s hrano z vključevanjem v organizacije proizvajalcev oz. je ustanavljanje organizacij proizvajalcev eden ključnih korakov pri tem. Ena izmed prednosti organizacij proizvajalcev je tudi hitrejši tehnološki razvoj ter lažja organiziranost proizvodnje za nastop na domačih kot tujih trgih.

 

Ugotovitve iz poročila, ki ga za to področje pripravlja portugalski evroposlanec iz vrst Evropske ljudske stranke Nuno Melo, namreč jasno kažejo, da je za izboljšanje položaja v sektorju sadja in zelenjave nujno okrepiti spodbude za ustanavljanje organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev ter njihovo združevanje. Članstvo v teh organizacijah je tako treba narediti bolj privlačno, kar pa je mogoče doseči z zmanjšanjem pravne zapletenosti sektorja sadja in zelenjave. Poleg tega je treba večjo pozornost nameniti tudi izboljšanju človeškega kapitala v teh organizacijah.

 

Bogovič je izpostavil še željo po večji promociji porabe sadja in zelenjave, k čemur lahko veliko prispevajo ravno organizacije proizvajalcev. Dodal je še, da je iz preteklih izkušenj jasno razvidno, da so najuspešnejše države pri pridelavi sadja in zelenjave ravno tiste države, ki že imajo daljšo tradicijo organizacij proizvajalcev, kot so Španija, Portugalska, Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija … Po drugi strani so manjše države, ki te tradicije nimajo, in mednje sodi tudi Slovenija, na slabšem. Miselnost o skupnem nastopanju kmetov je zato v teh državah treba še doseči. V sektorju sadja in zelenjave je tudi velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, saj že relativno majhna obdelovalna površina prinaša novo delovno mesto.

 

Z namenom večjega povezovanja med slovenskimi kmeti in možnostjo ustanovitve prve slovenske organizacije proizvajalcev, bo evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) v mesecu maju 2015 organiziral tudi strokovno ekskurzijo v Belgijo in konferenco v Evropskem parlamentu, ki se je bodo udeležili ključni slovenski deležniki s področja sadjarstva in zelenjadarstva, predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Namen tega dogodka bo ravno predstavitev delovanja  belgijskih  organizacij proizvajalcev ter možnost prenosa dobrih praks v Slovenijo.

 

Z deregulacijo kmetijskih trgov v EU in povečano liberalizacijo le-teh v zadnjih dvajsetih letih gre skupna kmetijska politika EU v smeri krepitev organizacije proizvajalcev. Cilj tega procesa je povečanje moči kmetov, predvsem pri ukrepanju in zagovarjanju svojih interesov, npr. s kolektivno prodajo svojih proizvodov ali povečanjem njihove vrednosti. Politika krepitve organizacij proizvajalcev in združenj teh organizacij je še posebej dobro vidna v sektorju sadja in zelenjave, ki je bil po reformi iz l. 2007 deležen tudi večje finančne podpore z naslova sredstev skupne kmetijske politike (SKP). Višina sredstev SKP za organizacije proizvajalcev je v letu 2012 dosegla približno 1,5 % skupne vrednosti proizvodnje EU.

 

Ne glede na vse pozitivne učinke, ki jih je imela krepitev položaja organizacij proizvajalcev v preteklih letih – povečanje stopnje organiziranosti proizvajalcev sadja in zelenjave v EU iz 31 % v letu 2004 na 43 % v letu 2010; povečanje finančne pomoči EU sektorju sadja in zelenjave v enakem obdobju s 380 milijonov EUR na 671 milijonov EUR –  še vedno ostajajo nekateri problemi, ki tudi po opozorili Bogoviča terjajo k čim prejšnjemu ukrepanju.

Tako med državami članicami EU še vedno obstajajo velike razlike glede stopnje organiziranosti – v Sloveniji npr. nimamo nobene organizacije proizvajalcev, zmanjšujejo se tudi kmetijske površine, ki so namenjene pridelavi sadja in zelenjave, nadaljuje pa se tudi padanje porabe sadja in zelenjave, kar je finančno-gospodarska kriza še okrepila.

 

Še posebej problematična pa je nezadostna uporaba instrumentov za preprečevanje in obvladovanje kriz, kar se kaže v zadnjih mesecih v primeru posledic ruskega embarga,. Slednje so na trgu s sadjem in zelenjavo pogoste, saj lahko na primer že manjše povečanje proizvodnje zaradi ugodnejših vremenskih pogojev povzroči velik padec cen. Poleg tega gre za pokvarljive proizvode, zaradi česar so kmetje v primeru neugodnih tržnih pogojev v še posebej ranljivem pogajalskem položaju nasproti trgovcem na debelo in drobno. K temu je treba dodati še netržne pogoje, zaradi katerih lahko pride do kriz, kot sta npr kriza z E. coli izpred nekaj let ter že omenjena politična kriza med Ukrajino in Rusijo, posledica katerega je prepoved uvoza hrane iz EU v Rusijo. Zaradi ponavljajočih se kriz člani odbora AGRI pozivajo Evropsko komisijo, naj razmisli o tem, da bi bili prispevki v vzajemne sklade upravičeni kot ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, da bi kmetom omogočili zaščito pred velikimi padci prihodka.

 

Bogovič še poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost tudi zaščiti kmetov pred nepoštenimi praksami velikih trgovcev. Pogajalska moč v verigi preskrbe s hrano je še vedno zelo skoncentrirana na strani trgovcev na drobno, kljub temu, da številne države članice sprejemajo nacionalne ukrepe za reševanje teh težav. To vprašanje bo Evropski parlament sicer celoviteje obravnaval v poročilu, ki ga bo v naslednjih nekaj tednih pripravil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov.