Evropa se usmerja v krožno gospodarstvo, v katerem bo ekonomija, temelječa na naravnih virih (biobased economy), nadomestila ekonomijo, ki temelji na fosilnih surovinah (fossil based economy)

 

 V slovenskem kmetijstvu treba narediti miselni preskok – iz individualizma v partnerstvo!

 

BOGOVIČ S ČLANI ZDRUŽENJA PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE SLOVENIJE NA STROKOVNEM OBISKU V BELGIJI IN NA NIZOZEMSKEM O NOVIH METODAH IN TEHNOLOGIJAH PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE V OKVIRU KONCEPTA BIOGOSPODARSTVA

 

Bruselj, Amsterdam, Ljubljana – 2. oktober 2015 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je skupaj z Združenjem pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) v času od 27. septembra do 1. oktobra 2015 organiziral strokovno ekskurzijo v Belgijo in na Nizozemsko, ki je bila namenjena spoznavanju primerov dobrih in sodobnih praks pridelave in predelave sladkorne pese ter pomena te poljščine za gospodarstvo. Strokovnega obiska so se udeležili tisti, ki so želeli na konkretnih primerih preučiti možnosti za ponovno obuditev pridelave sladkorne pese in zagon tovarne za pridelavo sladkorja v Sloveniji.

 

DSC_6871  DSC_6924

Prvi dan obiska v Belgiji je udeležence strokovne ekskurzije v Evropskem parlamentu v Bruslju sprejel evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) in predstavil področja svojega dela v Evropskem parlamentu ter delovanje Evropskega parlamenta. Nato jih je pospremil na sedež Evropskega združenja sladkorne pese ? CIBE, kjer jim je generalna sekretarka Elisabeth Lacoste in predstavila stanje na področju pridelave sladkorne pese v Evropi. V razpravi, ki je sledila predstavitvi, so se skupaj dotaknili predvsem obdobja po letu 2017, ko se bo ukinilo kvote EU za pridelavo sladkorne pese.

 

Drugi dan obiska so Bogovič in udeleženci strokovne ekskurzije obiskali kraljevi Institut za sladkorno peso v Belgiji – IRBAB, čigar temeljna naloga je prenos znanja iz instituta do pridelovalcev sladkorne pese, s čimer pridelovalci izboljšujejo hektarski donos sladkorne pese. Belgijski kmetje so z uvajanjem novih tehnologij in znanj na svoja polja namreč povečevali pridelek za 3 %  letno, kar pomeni za  1,5 tone sladkorne pese oz. 240 kg sladkorja na leto.

V Tovarni sladkorja v Tienenu v Belgiji je sledil ogled predelovalnega obrata, podobnega objekta, kot je bila nekdanja Tovarna sladkorja Ormož v Sloveniji, ki je bila zaprta pred devetimi leti ob sprejetju kvot EU za sladkor. Ravno pobuda slovenskih pridelovalcev sladkorne pese za ponovno pridelavo te poljščine na slovenskih poljih, ki jo Bogovič tudi močno podpira, pa je eden od glavnih razlogov celotne strokovne ekskurzije in ogleda tovarne sladkorja v Tienenu. Drugi dan se je strokovni obisk zaključil pri pridelovalcih semen SESVanderHave. To podjetje se ukvarja izključno s semeni sladkorne pese in v tem pogledu zaseda posebno mesto v svetu. S stalnim razvojem novih sort sladkorne pese (20 % svojega dobička vsako leto namenijo za razvoj in raziskave) skrbijo, da imajo kmetje v Belgiji na voljo semenski izdelek, ki je odporen na škodljivce in dosega velik hektarski donos.

 

DSC_7243

Tretji dan se je strokovna ekskurzija nadaljevala na Nizozemskem v kraju Lelystad v raziskovalnem centru Acrres. Center, ki izvaja svojo dejavnost na polderju, ki je bil pred 70 leti še nekaj metrov pod morsko gladino, je del univerze Wageningen. Njegova temeljna naloga je razvoj trajnostnih tehnologij na področju bio-industrije in prenos rezultatov uporabnih raziskav neposredno do kmetovalcev. Udeleženci so si v živo ogledali enega od takšnih preizkusov – novo testno napravo za pridelavo etanola iz rastlin z visoko vrednostjo sladkorja. Sladkorna pesa je za ta proces idealna poljščina, saj z visokim deležem sladkorja omogoča visok donos etanola. Po ogledu ostalih dejavnosti centra, kot so npr. tudi lastne vetrne elektrarne, s katerimi financirajo dobršen del raziskav, je sledil še seminar z nizozemskimi strokovnjaki s področja bio-industrije. Predstavili so njihov pogled na priložnost prihodnjega razvoja in vizijo pridelave in predelave sladkorne pese Sloveniji in Evropi. Kot izvedljivo so izpostavili proizvodnjo bioetanola in sorodnih produktov, kar se kaže kot vse bolj gospodarna alternativa proizvajanju sladkorja. Po letu 2017, ko se bo v EU z ukinitvijo t. i. sladkornih kvot sprostil trg, se pričakuje padec cene sladkorja. Cena etanola pa bo zaradi povečanega povpraševanja v kemični industriji predvidoma stabilna.

 

Bogovič izpostavlja primer Nizozemske, kjer imajo v 7 grozdih 700 podjetij, v samem grozdu pa so vedno skupaj z roko v roki vključeni: znanost, gospodarstvo in državna ter regionalna politika. Za Nizozemce je to ena ključnih prioritet pametne specializacije, torej razvojne usmeritve države. ?Kar je povsem normalno, saj na Nizozemskem kmetijstvo predstavlja kar 10 % BDP,? pojasnjuje Bogovič, ki primer te države vidi za zgled, kako z roko v roki lahko delujeta kmetijstvo in kemična industrija, s hkratnim dejavnim sodelovanjem znanosti, gospodarstva, kmetov in politike.

 

?Evropa se danes intenzivno usmerja v krožno gospodarstvo, v katerem bo ekonomija, temelječa na naravnih virih (biobased economy), nadomestila ekonomijo, ki temelji na fosilnih surovinah (fossil based economy),? pravi Bogovič in pojasnjuje, da je to gospodarstvo, ki temelji na naravnih in obstoječih virih, in s katerim v sodelovanju s kemično industrijo v krožni ekonomiji nadomeščamo dosedanjo, na fosilnih materialih temelječo, ekonomijo. 

 

DSC_7218  DSC_7175

 

Bogovič še pravi, da so nekatere stvari udeleženci strokovnega obiska – nekdanji pridelovalci sladkorne pese – nedvomno že poznali, so pa hkrati dobili možnost spoznati novosti v razvoju in tehniki, ki v letu 2006, ko smo v Sloveniji opustili gojenje sladkorne pese, še niso bile na voljo. ?Zadovoljen sem, da so slovenski pridelovalci takšno možnost vzeli pod drobnogled. Omogoča jim, da bo proizvodnja sladkorne pese v prihodnosti v Sloveniji zaživela in imela možnost širitve na področje bio-gospodarstva, ki se v svetu vse bolj uveljavlja,? ob tem poudarja Bogovič, ki se je kot soorganizator tudi aktivno udeležil celotnega strokovnega programa ekskurzije, ki ga je tudi aktivno sooblikoval.

 

Pri modelu nove ekonomije ? bio-gospodarstva Bogovič meni, da bo treba v slovenskem kmetijstvu na splošno narediti v glavah miselni preskok iz individualizma v partnerstvo in se soočiti z dejstvom, da se svet okoli nas zelo hitro spreminja. ?Tako na eni strani vidimo velike globalizacijske premike na področju proizvodnje, npr. semenarstva, pa vse do trgovine,? pravi Bogovič in pojasnjuje, da se v stari, tradicionalni obliki delovanja s stalnimi in istimi prijemi enostavno izgublja konkurenčna bitka. V Evropskem parlamentu se sicer veliko govori o težavah v verigi, pošteni trgovini v kmetijstvu in neprimerni porazdelitvi dobrobiti iz kmetijske proizvodnje. ?Vendar, na koncu vedno prideš do tega, da se moraš tudi sam organizirati, prilagoditi, in to igro igrati,? še poudarja Bogovič ter poziva k temu, da si v slovenskem kmetijstvu začnemo upati več! ?V kolikor se ne bomo v celi vertikali ? od kmeta, predelovalne industrije, institucij znanja, do podjetij, kemične industrije, energetske industrije ?, znali v tak ?skup? zbrati, bomo v prihodnje imeli velike težave,? je Bogovič pozval k spremembi miselnosti delovanja v Sloveniji ter ob tem opozoril, da ti, ki nam danes v tujini prijazno razlagajo nov model bio-gospodarstva, bodo po svoji poti šli zelo hitro naprej, mi pa se moramo odločiti, s kakšnim tempom bomo sledili oz. ali bomo ostali na istem. ?Če bomo ostali na istem, pa vsi vemo, da bomo kratko peljali in da bo v prihodnosti težko tudi od kmetijstva preživeti,? še opozarja Bogovič.

 

V zvezi z idejo o ponovni oživitvi pridelave sladkorne pese na slovenskih poljih, je Bogovič pridelovalce sladkorne pese še nagovoril z besedami, da je pri tem ključna kapitalska udeležba pridelovalcev sladkorne pese, da bodo oni ?gospodarji? obrata za predelavo sladkorne pese. Z dobrim poslovnim modelom, sodobno tehnologijo za predelavo sladkorne pese in z dolgoročnim partnerskim odnosom pridelovalcev sladkorne pese bodo gotovo lahko pridobili tudi druge kapitalske in strateške partnerje, predvsem tudi iz kemične industrije.

 

Video – 1.: Franc Bogovič: Poziv k obuditvi pridelave sladkorne pese v Sloveniji v okviru modela bio-gospodarstva: 

 

Video – 2.: Franc Bogovič o pomoči pridelovalcem sladkorne pese v Sloveniji:

 

Video – 3: Franc Bogovič o pogledu EU na pridelavo sladkorne pese v Sloveniji

 

Video – 4: Franc Bogovič o delu v Evropskem parlamentu na področju kmetijstva: 

 

Video – 5: Franc Bogovič o politični volji v Sloveniji za ponovno pridelavo sladkorne pese