Kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu!

Bogovič v Studiu Evropa o spletnih družbenih platformah: Kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu!

 

Ljubljana, Koprivnica – 30. januar 2021 – Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je včeraj, 29. januarja, v okviru Studia Evropa organizirala javno debato o demokraciji v digitalnem svetu, v kateri je aktivno sodeloval tudi poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP). Izhodišče za razpravo je bil vzpon globalnega vpliva in moči velikih digitalnih platform v zadnjih letih ter zahteva za odločen in celovit odziv političnih odločevalcev. Evropska unija želi na tem področju prevzeti vodilno vlogo, pri čemer pa jo čaka veliko izzivov. Na kocki je veliko, saj lahko nebrzdana moč spletnih velikanov ogrozi tudi temelje demokracije.

 

Gotje okrogle mize: evropski poslanci: Franc Bogovič (EPP), Tanja Fajon (S&D) in Irena Joveva (Renew), direktor Uprave RS za informacijsko varnost dr. Uroš Svete in publicist ter novinar spletnega preiskovalnega medija Pod črto Lenart J. Kučić so se v razpravi dotaknili naslednjih vprašanj:

 

• Ali družbena omrežja krepijo ali spodkopavajo demokracijo?
• Kako bo dogajanje na drugi strani Atlantika vplivalo na spletno komuniciranje populističnih voditeljev v EU?
• Kako lahko EU (kot de facto edini regulator Silicijeve doline v zadnjih 4 letih) določi pravila igre in organizira digitalni svet?
• Kaj prinašata EU akta o digitalnih storitvah in digitalnem trgu?
• Je to, kar je nezakonito v realnem življenju, nezakonito tudi na spletu?
• Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom?

 

 

 

Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP) je uvodoma povedal, da so se družbena omrežja v zadnjih letih bistveno spremenila, okrepila in povečala svoj vpliv. Če gledamo, da 20 let stara direktiva govori o elektronskem poslovanju, je digitalizacija v obliki platform povsem spremenila to področje digitalizacije ter bistveno povečala njen vpliv, tudi na zasebno življenje, ki je na več področjih enostavnejše, prijetnejše (nakupovanje po spletu, sodelovanje, delo, komunikacija). Hkrati pa je popolna liberalizacija pripeljala do te faze, da danes potrebujemo neko trajno ureditev, njihovo regulacijo, kajti ekonomska moč teh platform je tako velika, da je bistveno večja od ekonomske moči manjših držav, po drugi strani pa imajo zelo velike vplive, kot je poseganje v volitve, kar se je najprej pokazalo pri ameriških volitvah pred 4, 5 leti. EU je ta problem zaznala bistveno prej kot ZDA, kajti tudi osnovna koncepta družbe sta različna, v ZDA je praktično dovoljeno vse, kar ni prepovedano, V EU pa je prej treba dobiti dovoljenja. Evropa se je zavezala usmeritvi »Digitalne Evrope« in s tem namenom je Evropska komisija tudi predlagala zakonodajna predloga na področju digitalnih storitev in digitalnih trgov.

 

Bogovič je tudi dejal: “Da se lotevamo zelo zahtevne tematike, potrjuje to, s čimer se sicer ukvarjamo v Evropskem parlamentu, na primer na področju analogne trgovine, npr. glede nedovoljenih praks v prehranski verigi. Do nekaj let nazaj je to bila tabu tema, o kateri se sploh ni smelo govoriti. Ko se je trgovina močno skoncentrirala, pa je bila sprejeta EU direktiva, ki jo je treba sprejeti tudi v nacionalne zakonodaje. Podobno se dogaja zdaj na digitalnem trgu. Tu se odpira cela vrsta vprašanj. EU se je poleg direktive o GDPR, ki je predvsem vezana na zasebnost (varstvo osebnih podatkov), odločno lotila urejanja tudi avtorskih pravic na enotnem digitalnem trgu. Videli smo, koliko polemik je o tej direktivi o avtorskih pravicah bilo znotraj Evropskega parlamenta, koliko kapitala so velike spletne platforme vložile v nasprotovanje tej direktivi. Ko sem bil v Silicijevi dolini, so v korporaciji Apple govorili o 200 milijardah dolarjev prostega denarja, in o tem, kam bi ga bilo najbolje vložiti, za primerjavo: to pa je več kot 1-letni proračun Evropske unije. Stvari gredo zelo daleč, zato je potrebna regulacija na več področjih. EU se med drugim zelo ukvarja tudi glede vprašanja delitve dobička teh spletnih korporacij, to pa je nenazadnje tudi en del osnovnih lastnih virov, ki ga predvidevamo v okviru načrta za okrevanje v EU. Tudi v neki anketi med ljudmi je bilo odgovorjeno, da je to ena od večjih groženj demokraciji in nenazadnje tudi neki pravični svetovni ureditvi. Sam mislim, da EU mora iti tu korak naprej s svojim načinom in vrednotami. Zavedamo pa se vsi, da oblikovanje rešitev ne bo enostavno, mislim pa, da je jasno tudi tistim, ki so se doslej izogibali takšnim ureditvam, bili proti njim, da zdaj vidijo, da sta vpliv in moč platformne industrije prevelika in vpliva na vse pore našega življenja. Zato je bil zelo jasen odziv tudi nemške kanclerke Merklove glede zapiranja Twitter profilov. Glede na to, kakšna je moč teh platform, ne more biti odločitev o zapiranju profilov prepuščena vodstvu teh gigantov, in je na tem področju potrebna regulacija. Ravno to je namen dveh predlaganih EU uredb za to področje, s katerima bi se tudi določilo, kaj je, in kaj ni dovoljeno, ter ključno pravilo: kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu. Normativni del regulacije je treba prilagajati razvoju družbe in platform, saj sta hitrost teh sprememb in povečanje vpliva na tem področju tako velika, da smo v EU že v zaostanku, in moramo iti s koraki naprej, sicer bo marsikaj ogroženo, vključno s stabilnostjo svetovne ureditve in stanjem demokracije po svetu.«

 

»EU je zaostala na digitalnem področju, ki ga diktirata ZDA in Kitajska,« je povedal Bogovič, a poudaril, da EU zelo sistematično začenja urejat to področje, najprej z zasebnostjo in avtorskimi pravicami, nastavki so tudi že za davčno politiko(da del davkov ostane tam, kjer se ustvari dobiček). »EU se zaveda, da je to področje, ki danes vpliva na politiko, stanje demokracije, svetovno ureditev, nenazadnje na prerazporeditev globalne moči. Znotraj EU obstaja to resno zavedanje, tudi dejstva, da smo na tem področju, čeprav smo imeli Nokio in Ericssona 20 ali 30 let nazaj, ki sta bila globalna igralca,« je povedal Bogovič in poudaril, da je usmeritev jasna, ali bomo pri sprejemanju uredb dovolj enotni in vizionarski, pa danes težko ocenim,” je še dejal poslanec Bogovič.

 

Glede meje med svobodo govora in sovražnim govorom se Bogovič drži resnice, ki je zapisana že v Svetem pismu: ne stori tistega drugemu tistega, kar ne želiš, da drugi stori tebi. »To mora ponotranjati vsak posameznik,« je menil Bogovič. Glede uporabe teh spletnih družbenih omrežij in spletnih medijev pa je dejal, da ima samoregulacijo in negativne ter žaljive komentarje preprosto obide in se z njimi ne ukvarja, z veseljem pa se odzove na vsak konstruktivni komentar.