V nadaljevanju sledi razmišljanje o prihodnosti Evropske unije kot odgovor na vprašanja časnika Večer ob pogajanjih o predlogih za najvišje položaje v EU po volitvah v Evropski parlament leta 2019:
- Kako vidim nesoglasja med nemško kanclerko in francoskim predsednikom glede najvišjih položajev ter predlog francoskega predsednika, da bi nemška kanclerka postala predsednica Evropske komisije, o čemer poročajo mediji v zadnjih dneh?
- Kako vidim sestanek višegrajskih držav v Budimpešti, katerega namen je uveljaviti svoj vpliv pri zasedbi najvišjih položajev v evropskih institucijah?
- Kaj je v teh pogajanjih ključno za Slovenijo, kako lahko najbolje uveljavi svoje interese in ali to počne?
Moji odgovori so bili delno povzeti v članku, objavljenem 14. junija 2019 na https://www.vecer.com/kdo-bo-sedel-na-najvisjih-stolckih-v-evropski-uniji-10024341. Moj celoten odgovor pa najdete v nadaljevanju:
Predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bi nemška kanclerka Angela Merkel postala predsednica Evropske komisije, se mi zdi malce neresen, če ne celo nespodoben. Podobno kot v Sloveniji glede nastopa na volitvah, se člani evropske skupine ALDE niso uspeli medsebojno uskladiti na ravni EU, niti o tem kdo bo njihov vodilni kandidat, zato so imeli “pravljično” sedemčlansko vodilno ekipo. Uradna pogajalca skupine ALDE, nizozemski predsednik vlade Mark Rutte in belgijski predsednik vlade Charles Michel podpirata sedanjo komisarko Margrethe Vestager kot potencialno kandidatko njihove skupine za predsednico Evropske komisije. Macron je najprej predlagal za predsednikaEK Francoza Michela Barniera, sicer člana EPP in uspešnega pogajalca EU pri Brexitu. Sedaj na to mesto postavlja nemško kanclerko, ki je jasno povedala, da jo ta funkcija ne zanima in istočasno javno izreka podporo vodilnemu kandidatu EPP Manfredu Webru. Ta je bil na kongresu EPP v Helsinkih novembra 2018 izvoljen kot »špicenkandidat« EPP za predsednika EK. EPP je nedvomno relativna zmagovalka volitev v Evropski parlament, zato ima v skladu s konceptom vodilnega kandidata legitimno pravico (ki se mu niti ALDE ni v celoti odrekla, medtem ko ga večina političnih skupin podpira), da predlaga Webra, kot izkušenega, povezovalnega politika evropskega formata za predsednika EK. Macron mora po mojem mnenju naprej počistiti pred svojim pragom, poenotiti stališča znotraj politične skupine ALDE, ki so včasih diametralno nasprotna. Gleda na to s kakšnimi izzivi se zadnje čase sooča v svoji Franciji, kjer vedno manj obvladuje notranjo-politično situacijo, pa bi bilo morda bolje, da bi se glede na kratko dobo svojega predsedovanja nekoliko manj ukvarjal z zunanjepolitičnimi preračunavanji in se bolj posvetil francoskim problemom..
Ocenjujem, da je pravilno, da so visoke funkcije EU tudi teritorialno enakomerno razdeljene. V zadnjih letih je po migrantski krizi nastal velik prepad med stališči držav višegrajske skupine in EU. Zanimivo je, da so v državah Višegrajske skupine na oblasti predstavniki različnih političnih skupin, a imajo v marsičem podobna stališča, zato podpiram, da imajo na eni izmed visokih funkcij EU svojega predstavnika. Če se znotraj EU ne bomo bolje poznali in razumeli ter zmanjševali razvojne in politične razlike med vzhodom in zahodom, bo zelo ogrožena kohezivnost EU. Velikokrat so tudi slovenska stališča na mnogih področjih bližja stališčem višegrajske skupine, kot stališčem velikih starih članic (mobilnostni paket, delovno-pravna zakonodaja, prost pretok storitev, problem migracij…). V politiki si je treba zgraditi krog političnih prijateljev s katerimi imaš podobna stališča, da jih potem v zavezništvu lažje uveljaviš na ravni celotne EU. V tem so poleg Višegrajske skupine zelo uspešni Balti in Skandinavci, ki se običajno medsebojno uskladijo o veliki večini odprtih vprašanj. Slovenska vlada po mojem vedenju nima sklenjenih podobnih zavezništev. Še več; v zadnjem času je ves čas v nekem latentnem sporu z vsemi sosedami in tudi z EU. To me spominja na neke druge čase pred osamosvojitvijo, ko so se za notranjepolitične potrebe vedno iskali zunanje sovražnike in s tem preusmerili pozornost stran od domačih problemov. To pač ni evropski način in tako si ne pridobivaš zaveznikov in posledično nimaš vpliva v EU. Kako se je takšno ravnanje več desetletij izplačalo Britancem, ki so prav tako za vse nacionalne probleme krivili EU, pa vidimo pri kalvariji okoli Brexita.
V Sloveniji imamo zadnja leta pogoste menjave predsednikov vlad, ki so sveže priključeni politični skupini ALDE (Bratušek, Cerar, Šarec). V evropski politiki imajo zagotovo večji vpliv politiki, ki so dlje časa na vodilnih funkcijah in si zgradijo mednarodni ugled. Hrvaški predsednik vlade g. Andrej Plenković je skupaj z latvijskim kolegom Krišjanisom Karinšom pogajalec EPP za predsednika EK. Zanimivo je, da sta bila oba predsednika vlade pred tem kar nekaj let naša kolega v Evropskem parlamentu, kjer sta si zgradila določen mednarodni ugled, poznanstva in povezave. Zato je razumljivo, da bosta ta dva politika zagotovo imela na ravni EU bistveno več vpliva kot naš predsednik vlade Marjan Šarec. To je pač realnost s katero se moramo soočiti in jo imeti v mislih pri sprejemanju nadaljnjih odločitev. V EU se ne da nič narediti čez noč. Ugled, povezave, zavezništva, vse to je plod dolgoletnega strateškega pristopa držav, ki delajo na dolgi rok.
Slovenija lahko največ naredi, da čimprej izbere kompetentnega, izkušenega kandidata ali kandidatko za člana EK, doma pa se čimprej dogovorimo, kaj je naših pet prioritet v naslednjem mandatu Evropske komisije in parlamenta. Vsekakor ne smemo pozabiti, da nas že čez dobri dve leti čaka predsedovanje Evropskemu svetu. To je hkrati velika odgovornost in priložnost, da država utrdi svoj vpliv v EU. Sam sem velikokrat kritičen do vladnih aktivnosti v Bruslju, saj imam občutek, da se ne zavedajo pomembnosti tega momenta, ko imaš priložnost enakovredno sodelovati pri nastajanju evropskih politik in zakonodaje. Ta odnos potrjuje tudi kadrovsko podhranjeno stalno predstavništvo v Bruslju, čeprav je tam ogromno ljudi, ki se dnevno trudijo doseči kar največ. Kot član Evropskega parlamenta sem bil ves čas odprt za sodelovanje in pomoč na ravni države in tako bo tudi v bodoče. Zato bom še naprej na voljo vsem vladnim službam in institucijam, da skupaj naslovimo naše probleme in oblikujemo nacionalne interese, kajti le skupaj, v sodelovanju lahko naredimo največ dobrega za našo Slovenijo.
Franc Bogovič, poslanec Evropskega parlamenta (SLS/EPP)
Ljubljana, 14. junij 2019
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
