Klemen Cesar, stažist pri evropskem poslancu Francu Bogoviču (SLS/EPP): Moja bruseljska parlamentarna izkušnja

Moja pot do Bruslja se je začela pred skoraj celim letom s prijavo na razpis. Poslal sem svoj življenjepis in motivacijsko pismo. Sledil je odgovor iz ljubljanske pisarne evropskega poslanca Franca Bogoviča in vabilo na razgovor za mesto stažista v njegovi pisarni v Evropskem parlamentu. V začetku novembra smo podpisali pogodbo in pod mentorstvom Lejle Kogej sem v Ljubljani začel z delom. V prvih dneh sem s pisanjem novičk in besedil za socialna omrežja, po enem letu študija elektrotehnike, nekoliko obnovil svojo gimnazijsko pismenost. Pomagal sem pri delu v pisarni in se učil znanj potrebnih za začetek v Bruslju.

 

V prestolnico Evrope sem se odpravil v nedeljo zvečer. Iz Ljubljane sem letel na letališče Charlevoix, ter svojo pot z avtobusom nadaljeval do Bruslja. Na postaji me je pričakal poslančev asistent Jure Bizjak. Peljal me je v Slovenski pastoralni center, ki je postal moj dom za naslednja dva meseca. Hitro sem šel spat, saj sem se zjutraj z Juretom srečal pred parlamentom. Najprej sva šla po mojo parlamentarno izkaznico, da sem lahko sploh prišel mimo varnostnikov, do pisarne. Bil je teden plenarnega zasedanja v Strasburgu, v Bruslju je bilo torej manj dela kot sicer, kar sva s pridom izkoristila za razgled po parlamentu. Po uvodnih dneh z Juretom je sledil četrtek in z njim tradicionalna zabava na Place du Luxembourg, ki je trg pred parlamentom. Tam sem spoznal še drugega asistenta Gregorja Koširja, ki se je pravkar vrnil iz Strasbourga. V pisarni sem pisal obrazložitve glasovanj, poročila o amandmajih, zakonikih, ter med drugim tu pa tam postregel tudi kakšno kavo. Na sejah sem bil zadolžen za pisanje zapisnika, s katerim sem si kasneje pomagal pri pisanju poročil. Na dogodkih, ki smo jih organizirali, sem posnel kakšno fotografijo za Twitter ter poskrbel, da je vse  potekalo po načrtu. Po večerih, ko sem zaključil z delom v službi, sem raziskoval ulice Bruslja, ob vikendih pa sem se podal v bolj oddaljene kraje. V družbi sostanovalcev iz SPC-ja sem obiskal Antwerpen, Gent, Brugge ter Haag, za podaljšan vikend pa sem se sam odpravil v Amsterdam. Ko sem se vrnil iz Nizozemske, je sledil moj zadnji teden stažiranja. Tokrat ne več v Bruslju, temveč v Strasbourgu. Z Juretom sva namreč šla na zadnje plenarno zasedanje v letu 2017. Prehitro je minil še zadnji delovni teden in sledil je zadnji vikend, ki sem ga izkoristil za druženje s sostanovalci, sprehod po najbolj etnično obarvanih četrtih Bruslja ter obisk muzeja vojne zgodovine. V nedeljo sem zgodaj zjutraj začel svojo pot domov.

 

 

V dveh mesecih sem spoznal, kako deluje Evropska unija in videl, da se v Bruslju lotevajo mnogih projektov, ki izboljšujejo življenja Evropejcev, ter gradijo enotnejšo, pravičnejšo in boljšo Evropo. Tudi sam sem želel narediti nekaj za  skupnost, zato  sem napisal predlog izboljšanja ERAZMUS+ prijavnega procesa, za katerega upam, da bo kmalu digitaliziran.

 

 

Stažiranje v Evropskem parlamentu je bilo zagotovo nepozabno doživetje, polno novih ljudi, znanj in izkušenj.

 

 

Klemen CESAR