Kmetijstvo, odporno na okoljska tveganja in tržna neravnovesja

Šempeter pri Gorici, 1. april 2019 – Kmetijstvo, odporno na okoljska tveganja in tržna neravnovesja je bila osrednja tema pete javne razprave v sklopu omizij o Skupni kmetijski politiki EU 2021-2022 in izzivih v kmetijstvu v Sloveniji, ki jih v biotehniških izobraževalnih ustanovah po Sloveniji organizira evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) z namenom proaktivne spodbuditve javne razprave o tem, kakšno slovensko kmetijsko politiko želimo voditi v prihodnje in kakšno kmetijstvo želimo imeti v Sloveniji leta 2030.

 

Na omizju, ki je potekalo na Biotehniški šoli Šempeter, so poleg Franca Bogoviča, ki je omizje tudi moderiral, sodelovali še predstavnica Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo s sektorja za podnebne spremembe, NVO, šolstvo in knjigovodstvo Hermina Oberstar, ravnateljica BŠ Šempeter Barbara Miklavčič Velikonja, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZS Zavod Nova Gorica Jože Vončina, predstavnica Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Marina Pintar, Franc Vodopivec s kmetije Slavček iz Dornberka in Žan Bric s Frlanove kmetije iz Vogrskega. Zbrane, med katerimi je bilo poleg zainteresirane javnosti tudi veliko dijakov biotehniške šole, je pozdravil tudi župan Občine Šempeter Milan Turk.

 

Kot odgovore na okoljska tveganja, predvsem na izzive podnebnih sprememb in s temi povezanimi vedno pogostejšimi škodami (pozebe, ujme, suše, pojav škodljivcev in novih bolezni), so sodelujoči izpostavili primere dobrih praks, katere lahko zasledimo v lokalnem okolju Vipavske doline. Domačini so tako zaradi sprememb klime pričeli z menjavo kultur, saj so na primer začeli opuščati pridelavo koruze, pričeli pa gojiti oljko. Mladi kmet Žan Bric je ob tem dodal, da je proizvode na svoji kmetiji prilagodil takšnim spremembam ter pričel pridelovati namizno grozdje. Kot pomemben del lokalne infrastrukture za boj proti suši je bil omenjen namakalni sistema Vogršček. Dr. Marina Pintar, vodilna slovenska strokovnjakinja s področja vodnih virov in namakalnih sistemov, je povedala, da so bili v preteklosti zaradi količin padavin namakalni sistemi v Sloveniji zanemarjeni, danes pa postajajo nujni ne samo v času suše, ampak predvsem za doseganje večjih donosov. Izpostavila je, da princip namakanja ni v nasprotju z ekološkim kmetijstvom, saj lahko s preciznim kmetovanjem bistveno zmanjšamo porabo vode. Zahteva pa takšen način dela vlaganja v razvoj in usmeritev v digitalizacijo kmetovanja.

 

Za finančno zaščito kmetov pri izgubi pridelkov izvaja MKGP ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske pridelave, je povedala Hermina Oberstar, ter pri tem dodala, da se tako državna pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu namenja samo za naravne nesreče, ki jih ni mogoče zavarovati.

 

Glede odgovorov na nestabilnosti na trgu, ki lahko prizadenejo kmete, je kmet in predsednik Območne enote KGZS Nova Gorica Franc Vodopivec poudaril, da bo za uveljavitev boljšega stanja kmetov najprej potreben urejen in spoštovan status kmeta v družbi in zatem njihovo poglobljeno sodelovanje, kajti šele takrat bodo lahko kmetje nastopili na trgu enakovredno ostalim v verigi preskrbe s hrano.

 

Vsi sodelujoči so ob tem izpostavili pomen izobraževanja in prenosa znanja, pri tem pa posebno pozornost namenili izobraževalnim ustanovam, kot je Biotehniška šola Šempeter, za katere bi morala država v prihodnje najti več sredstev.

 

Franc Bogovič je za konec povzel, da odgovori na omenjene izzive ležijo predvsem v sodelovanju in povezovanju kmetov ter aktivnejši vlogi mlajših, ki so bolj odprti na nove tehnologije in koncepte kot so precizno kmetijstvo in digitalizacija. S temi bodo imeli v rokah močna orodja, s katerimi se bodo lahko soočili s prihodnostjo.