Makroregionalne strategije so odlična priložnost, da sedanje in bodoče članice EU še okrepijo sodelovanje na vseh ravneh in si učinkovito izmenjajo znanja in izkušnje

 

Strasbourg, 16. januar 2018 – Poslanci Evropskega parlamenta so danes z veliko večino potrdili poročilo o Izvajanju makroregionalnih strategij v EU. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je bil pri pripravi poročila poročevalec v senci za največjo Poslansko skupino Evropske ljudske stranke, je ob tem povedal, da gre pri makroregionalnih strategijah za zelo pomembno pobudo, ki krepi čezmejno sodelovanje posameznih držav članic EU, hkrati pa zraven vključuje tudi države kandidatke in jim s tem pomaga pri vključevanju v sistem delovanja EU. 

 

 

»Štiri obstoječe makroregionalne strategije zaokrožujejo 18 držav članic Evropske unije in 8 držav, ki še niso v EU. Pomembno je, da so tu združene tako visoko razvite države, v Alpski makroregiji je celo vrsto takih, kot tudi tiste najrevnejše pokrajine na področju Zahodnega Balkana,« pojasnjuje Bogovič.

 

Slovenija kot edina država sodeluje kar pri treh makroregionalnih strategijah, in sicer Podonavski, Jadransko-jonski in Alpski, medtem ko je Baltska strategija vezana na sever Evrope. »Čeprav pri sami implementaciji tovrstnih strategij obstaja kar nekaj skepticizma znotraj EU, marsikdo pa je razočaran, ker za makroregionalne strategije ni namenjenih posebnih proračunskih sredstev, pa sam zelo podpiram osnovni namen teh strategij. Ob tem, ko se lahko države skupaj prijavljajo na večje evropske razpise, rešujejo okoljske in ekonomske probleme in se pogovarjajo o tem, kako prebivalcem predvsem v obmejnih območjih življenje narediti lažje, poteka hkrati tudi izmenjevanje izkušenj in dobrih praks, prenos znanj in utrjevanje gospodarskih vezi,« je ob obravnavi na plenarnem zasedanju poudaril Bogovič. Predvsem v državah Zahodnega Balkana, ki so povečini kandidatke za vstop v EU, so takšne prakse dobra popotnica za nadaljevanje njihovih pogajanj in lažjo integracijo v delovanje EU.

 

V bodoče se moramo osredotočiti na doseganje ciljev, državam dati proste roke, predvsem pa jih spodbujati k večji angažiranosti ter da bodo v delovanje makroregij vključile tudi pokrajine, regije, občine, skratka neposredno pristojne državne organe in ljudi na terenu. »Makroregije ne delujejo po principu črpanja vnaprej dodeljenih sredstev, temveč ponujajo okvir za učinkovitejše črpanje. Tudi na podlagi večjih čezmejnih projektov s področja okoljske, komunalne in prometne infrastrukture kot so na primer skupno varovanje morij, rek in jezer, načrtovanje železniških koridorjev, skupno ravnanje z odpadki ipd. Slovenija, ki je kot rečeno udeležena pri večini strategij, bi kot malo odprto gospodarstvo morala to še bolj aktivno izkoristiti,« še zaključi Bogovič.

 

VIDEO: Govor evropskega poslanca na plenarnem zasedanju EP – januar 2018: