Politična #teran zaušnica Dejanu Židanu in njegovi ekipi

Bruselj, 9. september 2020 – Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP) se je odzval na današnjo sodbo splošnega sodišča EU v zadevi Teran. Njegov celoten odziv je podan v nadaljevanju.

 

“Današnjo sodbo splošnega sodišča EU glede zadeve Teran je treba še v celoti proučiti, a glede na prve ocene je sodba politična zaušnica Dejanu Židanu in njegovi ekipi, ki je nediplomatsko zavračala pogovore s hrvaško stranjo in predstavniki Evropske komisije na temo terana. Očitno argumenti, ki jih je navajal nemški odvetnik, ki je pred sodiščem zastopal slovenska stališča, niso prepričali sodišča v zavrnitev odločitve Evropske komisije, da je Hrvaška upravičena do geografske označbe vina Hrvatska Istra, na katerem je lahko kot sorta trte naveden teran.

 

Seveda je treba takoj poudariti, da vino teran, ki ga na Krasu pridelujejo generacije slovenskih vinarjev iz sorte trte refošk, ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla. Današnja sodba tega dejstva ne spreminja.

 

Ostaja pa seveda grenak priokus, saj je bila, na hrvaško pobudo, »vinska sorta teran« šele leta 2010 vpisana v sortno listo vinskih sort EU. In to kljub temu, da je nekaj let pred tem strokovna skupina, ki je bila sestavljena iz strokovnjakov iz obeh strani slovensko-hrvaške meje, z genskimi raziskavami ugotovila, da gre pri hrvaškem teranu pravzaprav za isto sorto trte refošk, iz katere se na slovenskem Krasu, ki ga zaznamujeta ostrejša klima in posebna kraška tla, prideluje vino Teran.

 

V prejšnjem mandatu sem zelo aktivno spremljal dogajanje okrog »zadeve Teran«, v Evropskem parlamentu sem poskusil tudi s predlogom za zaustavitev uveljavitve delegiranega akta, ki je določila izjemo za hrvaško imenovanje vina Teran, kar je bila edina postopkovna možnost, ki sem se je lahko poslužil. Žal neuspešno.

 

Današnja sodba je končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnihkoli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega kmetijskega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Evropske komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirani akt sprejemal na Evropski komisiji. Delegirani akt namreč niti ne preprečuje niti ne omejuje območja proizvodnje ‘hrvaškega terana’, pač pa ga, kot sortno vino, dovoljuje pridelovati po celotni vinorodni deželi hrvaške Istre. V času, ko sem sam zasedal položaj  ministra za kmetijstvo in okolje, sem v primeru, ko so nam Avstrijci na podoben način želeli »vzeti« kranjsko klobaso, v ustreznem dialogu in pogajanjih le-to uspel preprečiti. Zato že ves čas trdim, da bi bilo treba enako postopati tudi v primeru terana.

 

A sedaj je, kar je. Po blamaži z arbitražo, je zadeva Teran še en diplomatski poraz Slovenije s Hrvaško, v katerem bodo ponovno najkrajšo potegnili tisti, ki so zanj najmanj krivi. V tem primeru so to kraški vinogradniki.”