Poziv k pospešitvi širitvenega procesa EU na območje zahodnega Balkana in h krepitev predpristopnih pomoči EU za hitrejši razvoj regije

 

Strasbourg, 19. maj 2015 ? Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je včeraj pozno zvečer prvi dan majskega zasedanja Evropskega parlamenta dejal, da zadnji dogodki v Makedoniji, kot tudi na Kosovem, v Srbiji in Bosni in Hercegovini opozarjajo, kako nevarno in krhko je območje zahodnega Balkana.

VIDEO – Evropski poslanec Franc Bogovič o Makedoniji, Srbiji in zahodnem Balkanu na seji Evropskega parlamenta: 

 

Območje Zahodnega Balkana je velika siva lisa v Evropi, sestavljena iz šestih držav z okrog 20 milijoni prebivalcev, torej približno 4 % trenutnega prebivalstva EU. Glede na število prebivalcev v teh državah zalogaj za EU v primeru širitve po Bogovičevem mnenju ne bi smel biti prevelik problem. ?A dogajanje v zadnjem času, tako v Makedoniji, na Kosovem kot v Bosni in Hercegovini, priča, da so te države še daleč od stabilnosti, ki bi lahko omogočala razvoj,? meni Bogovič, ki se tudi bolj sprašuje, ali je EU po veliki širitvi na vzhod, ki se je zgodila v preteklem desetletju, že pripravljena na novo širitev, četudi bi šlo zdaj le za petino prebivalstva v primerjavi z dobrimi stotimi milijoni, ki so se v EU vključili v zadnjih desetih letih. ?EU očitno kaže znake utrujenosti po velikih širitvah v letih 2004 in 2007, zato je potrebno obilo notranje konsolidacije,? pravi Bogovič, ki opozarja, da je svoje pri tej utrujenosti naredila tudi gospodarska kriza.

 

Vendar bi po Bogovičevem mnenju odlašanje širitve oz. ohranjanja statusa quo pri procesu evropske integracije zahodnega Balkana le še bolj poglobilo težke razmere in politično nestabilnost v teh državah, katere posledice se sedaj najbolj kažejo v zaskrbljujočem stanju v Makedoniji, prav tako pa bi se okrepil razvojni zaostanek teh držav za državami EU.

 

Bogovič obžaluje, da je po grozodejstvih vojne na tleh nekaterih držav nekdanje Jugoslavije izpred dvajsetih let pozornost svetovne javnosti sedaj ponovno z zaskrbljenostjo usmerjena na Balkan. ?Zato je potreben poglobljen premislek o širitvenem procesu EU na države zahodnega Balkana in bolj jasen odgovor o tem, kakšna je evropska perspektiva na teh območjih. Politične razprtije v večnacionalni Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, množice beguncev s Kosova ter spor o imenu med Makedonijo in Grčijo so problemi, katerim mora EU dati absolutno prednost. Trdno sem prepričan, da je treba pospešiti širitveni proces EU in okrepiti prisotnost evropskih  vrednot na Balkanu. Za to pa je nujno treba končati s sporom o imenu med Makedonijo in Grčijo, s krepitvijo predpristopnih pomoči EU pa omogočiti hitrejši razvoj regije, da le-ta ujame korak z državami EU. Tako bomo predvsem mladim dali upanje v lepšo prihodnost v svojih domovinah. V nasprotnem primeru, torej z negotovostjo EU glede širitvenega procesa v državah Zahodnega Balkana, se bodo tragični dogodki, priče katerim smo v zadnjem času, le še poglabljali, kar lahko vpliva tudi na stabilnost držav EU,? še poudarja Bogovič.