Prekmurje in Prlekija z že veliko aktivnih iniciativ pametnega podeželja in pametnih vasi

 

Moravske toplice, 24. februar 2018 – Omizje »Pametne vasi v Prekmurju in Prlekiji – nove tehnologije in koncepti za ohranitev podeželja«, ki je sinoči, 23. 2., v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) poteklo v Termah Vivat, je pokazalo, kaj vse »pametnega« se že razvija na prekmurskem in prleškem podeželju. Udeležence je pozdravil župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač, ki je prepričan, da se mora politika pričeti zavedati, da je decentralizacija nujna, da velikih ne bo brez malih in da mesto ne more obstajati brez podeželja. Razpravo je povezoval župan Občine Veržej Slavko Petovar, dobre in obstoječe primere »pametnih« rešitev za pametne vasi pa so predstavljali: vodja območne enote KGZS Murska Sobota Franc Režonja, lastnik in direktor posestva Steyer Vino Danilo Steyer, kmet Štefan Cigut s Kmetije Cigut, župan Občine Tišina Franc Horvat, prokurist in lastnik Term Vivat Metod Grah in direktor Kodila, d. o. o., Janez Janko Kodila. »Danes smo šli skozi  tradicijo, zemljo, hrano in turizem. Razviti je treba produkte, blagovno znamko in skozi zgodbo tržiti destinacijo. Treba je povezati podjetniški in javni pristop, če želimo napredek v naši družbi,« je Bogovič povzel zaključke omizja, ki je dokazalo, da imata Prekmurje in Prlekija že veliko iniciativ, ki ti dve slovenski regije že postavljajo v pametno podeželje in koncept pametnih vasi.

 

 »Z regionalnimi okroglimi mizami po vsej Sloveniji na temo pametnih vasi želimo skozi praktične primere ugotoviti, kaj se »pametnega« razvoja že dogaja na slovenskem podeželju v različnih regijah, da ugotovimo, kako v hitri digitalizaciji in razvoju novih tehnologij ter poslovnih konceptov preprečiti prihodnji razvojni zaostanek med mesti in podeželjem s ciljem, da bo slovensko podeželje ostalo poseljeno in imelo primerljivo kakovost bivanja,« je povedal Bogovič, ki bo regionalno razpravo na temo pametnih vasi zaokrožil z vseevropsko tematsko konferenco, ki jo organizira v sodelovanju z evropsko komisarko za mobilnost in promet Violeto Bulc in ki bo potekala 13. aprila na Bledu.

 

»Kdo lahko uredi okolje, da se bodo sodobne tehnologije lahko uporabile?,« pa je v izziv omizja postavil vprašanje župan Občine Tišina Franc Horvat. V Občini Tišina želijo namreč po njegovih besedah vzpostaviti brezplačna wi-fi omrežja s prijavo na razpis. Tako bi lahko zagotovili dostop 99 gospodinjstev do omrežja. Hkrati pa bi omogočili boljši dostop do turistične ponudbe od njihovih ponudnikov. Horvat je prepričan, da lahko tudi na ta način lokalna skupnost pomembno pomaga pri razvoju podeželja.

 

 

                   

 

 

Vinogradniška kmetija Steyer Vino, ki obstaja že od leta 1934, je naredila velik tehnološki razvoj. Lastnik in direktor kmetije Steyer vino Danilo Steyer predstavlja tretjo generacijo, ki  je s svojim znanjem razširil dejavnost predvsem na vinogradništvo in želi postati poslovna turistična destinacija v povezavi s sosednjimi vinogradniki. Priložnosti vidi v pridelavi vina s podpisom v povezavi z dobro zgodbo, ki pomaga ustvariti višjo dodano vrednost. Izvažajo vina v 16 držav.

 

 

 

 

»Mi smo v centru Slovenije in ne Ljubljana. Zato ker smo približno enako oddaljeni od vseh prestolnic držav v okolici. Imamo vrhunsko termalno vodo. To je odlična strateška prednost. Odlična prednost je tudi, da smo družinsko podjetje. Vodo hladimo s studenčnico in ne freonom. Vso izrabimo za gretje in potrebe po topli vodi. To je veliko bolj prijazno naravi. Naš zdravilni center je vrhunski, a ne industrijski. Celoten hotel je prilagojen za invalidne osebe ter za gluhe,« je povedal Metod Grah, lastnik Term Vivat, ki je predvsem opozoril na to, da so pomembni turistični produkti oz. storitve.

 

»Kako bomo iz Prekmurja dostavili izdelek v Ljubljano in kako bomo ljudi privabili v Prekmurje? Prekmurci nimamo hribov in morja, lahko pa imamo dobro hrano in toplice. Poleg digitalizacije potrebujemo predvsem pamet in modrost. Izzivi pametnih vasi niso samo v »hght-tech-u«, ampak tudi v »high-pameti,« je svoj pogled podal direktor podjetja Kodila Janez Janko Kodila, ki v svojem podjetju ohranjanja lokalno kulinarično izročilo. »Modrost v družinskem podjetju je spoštovanje tradicionalnih receptov in uporaba modernih tehnologij pod razvito blagovno znamko,« je filozofijo svojega dela in podjetja predstavil Kodila.

 

Štefan Cigut, mladi kmet s kmetije Cigut iz Noršincev, je predstavil svojo zgodbo, ko so njegovi starši leta 1976 pričeli kmetovati z 2 hektara, danes imajo pa 360 hektarov obdelovanih zemljišč in 800 bikov. Vso krmo pridelajo doma. Nudijo tudi storitve na področju spravila pridelkov. »Smo aktivni pri dopolnilnih dejavnostih: imamo prodajo bučnega olja in ostalih pridelkov. Ključno je pridelati varno hrano in varovati okolje,« je razvoj dopolnilnih dejavnosti svoje kmetije predstavil Cigut in poudaril pomen vlaganja v precizno kmetijstvo (digitalizirana in avtomatizirana poljedelska knjiga za vodenje vseh evidenc na kmetijstvu; uvedba navigacijskih sistemov; vodenje strojev in priključkov prek GPS navigacije; uvedba »ohranitvene obdelave tal)«. »Prihodnosti panoge brez preciznega kmetijstva ne vidim. Pri tem veliko prihranimo na času in denarju. Vendar bo na tem treba še veliko postoriti. Zato upam, da bodo svoje postorile tako izobraževalne institucije kot tudi kmetijska politika,« je povedal Cigut.