Sklad za okrevanje in odpornost – Uspešnost črpanja sredstev odvisna od dobrih nacionalnih načrtov

Bruselj, Ljubljana, 10. februar 2021 – Na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, je včeraj, 9. 2., potekala razprava in glasovanje o Mehanizmu za okrevanje in odpornost. Predlog za mehanizem je Evropska komisija podala že 28. maja 2020, ko je – skupaj s posodobljenim večletnim finančnim okvirom (MFF) – predlagala tudi ambiciozen sklad za obnovo in odpravo posledic korona krize, t. i. Naslednja generacija EU (Next Generation EU).

 

Evropski parlament in Svet sta se 18. decembra 2020 dogovorila o njegovem največjem sestavnem delu, to je o Instrumentu za okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience Facility (RFF)). Z njim bo za podporo reformam in naložbam, ki jih izvajajo države članice EU, na voljo 672,5 milijarde EUR posojil in nepovratnih sredstev (v cenah iz leta 2018). Od tega nepovratna sredstva v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost znašajo 312,5 milijarde EUR. Geografska porazdelitev sklada je odvisna od številnih dejavnikov, pri čemer so končne dodelitve že znane za obdobje 2021-2022 in ocenjene za leto 2023. Kar zadeva posojila v okviru istega aranžmaja, je najvišji znesek za vsako državo članico omejen na 6,8 % njenega BND iz leta 2019. Slovenija bo iz mehanizma lahko počrpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev.

 

Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP) Franc Bogovič, je sodeloval v današnji debati. Njegovo izjavo podajamo v celoti:

 

“Načrt za okrevanje in odpornost je, skupaj z večletnim finančnim okvirom, pravilen in robusten odgovor na krizo, ki je nastala v Evropi kot posledica Covid krize. Načrt ima tudi veliko noto solidarnosti, za katero smo videli, da je rešitev v težkih časih, saj omogoča več sredstev tistim, ki so bili v krizi bolj prizadeti. Kar je ključno pri tem načrtu je tudi to, da lahko z investicijami, ki se skupaj z večletnim finančnim okvirom in sredstvi iz mehanizma, izvedejo, odgovorimo na ključno vizijo Evropske Unije: zeleno Evropo, digitalno Evropo, gradimo na konkurenčnosti Evropske ekonomije ter odgovarjamo tudi na socialno kohezivnost in predvsem, da odgovorimo na pomanjkljivosti, ki so se pojavile v tem času na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe. Tudi v moji državi Sloveniji se je pokazalo, kako potrebno je vložiti v zdravstvo, v dolgotrajno oskrbo in kako prav bodo prišla sredstva tako iz načrta za okrevanje in odpornost kakor tudi iz večletnega finančnega okvira. Sedaj so ključni koraki, da sprejmemo svoje nacionalne načrte, da sprejmemo tudi reforme, ki so osnova za črpanje teh sredstev in da z njimi odgovorimo bodočim generacijam. Veseli me tudi to, da je posebna pozornost posvečena mladim, ki bi sicer največ izgubili v tej krizi.”

 

Bogovič pri tem še poudarja, da je mehanizem za okrevanje in odpornost edinstven instrument za obravnavanje šoka in izredno škodljivih posledic, ki jih je povzročila pandemija covida-19. Pri tem je še dodal: “Vesel sem, da je parlament v pogajanjih poskrbel in vztrajal na zaščiti finančnih interesov EU, tudi s sklicevanjem na pomen načela pravne države, z obravnavo vprašanja nepravilnosti in goljufij ter z večjim poudarkom na dobrem finančnem poslovodenju. Še bolj pa me veseli, da se bo z dogovorjenim skladom in z reformami ter naložbami, ki se jih bodo države poslužile, lahko povečala trajnost, odpornost in boljša pripravljenost evropskih gospodarstev in družb na nove izzive in priložnosti.”

 

“Absolutno tako pozdravljam predlog komisije in dosežen sporazum s Svetom, za vzpostavitev mehanizma za okrevanje in odpornost, saj sem prepričan, da bo odigral ključno vlogo pri okrevanju in obnovi Unije. Seveda vse pod pogojem, da bodo države članice ta instrument učinkovito izkoristile in predvsem pripravile dobre nacionalne načrte za okrevanje in operativne programe, ki bodo takšno okrevanje in odpornost tudi omogočili ter bodo podlaga za črpanje sredstev.”

 

Države članice morajo pri pripravi nacionalnih načrtov paziti na pravo ravnotežje med reformami in naložbami ter predvsem biti dovolj konkretne. S sredstvi bodo sicer lahko financirale ukrepe, izvedene od februarja 2020 do avgusta 2026, torej tudi retroaktivno. Pri tem morajo države članice 37 odstotkov sredstev nameniti za ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju zelenih ciljev, petino pa za ukrepe, ki prispevajo k izpolnjevanju digitalnih ciljev.

 

VIDEO: Govor evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) o načrtu za okrevanje in odpornost EU na februarski seji Evropskega parlamenta.