Naslovnica
Razstava je pripravljena na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in Hrvaške čebelarske zveze ter poudarja pomen sodelovanja med čebelarji različnih narodnosti pri reševanju nadnacionalnih problemov Bruselj, ponedeljek, 22. maj 2023 – Ob Svetovnem dnevu čebel, ki ga prav na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in razglasitve s strani Generalne skupščine Združenih narodov vsakoletno obeležujemo 20. maja, bo nocoj v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju potekala slovesnost ob otvoritvi razstave “Čebele ne poznajo meja” (ang. “Bees Know No Borders”), ki jo gostijo evropski poslanci Evropske ljudske stranke Franc Bogovič in Ljudmila Novak (Slovenija) ter Karlo Ressler (Hrvaška). Razstava je pripravljena na pobudo čebelarskih zvez Slovenije in Hrvaške, ki sta tudi soavtorici razstave, njen namen pa je predvsem prikazati primere dobrih praks in ozaveščati o pomenu čebel in zdravega življenjskega okolja, ki spodbuja razvoj opraševalcev, na eni strani in o pomenu dobrega mednarodnega sodelovanja čebelarjev pri razvoju čebelarstva, v tem primeru slovenskih in hrvaških, na drugi strani. Osrednja točka razstave je promocija ideje o sodelovanju med čebelarji različnih narodnosti pri reševanju nadnacionalnih problemov, kot so na primer svetovna podnebna kriza, pomanjkanje krme za opraševalce in zagotavljanje pridelave hrane, ki je odvisna od opraševalcev. Na razstavi so tako predstavljeni pretekli in aktualni mednarodni projekti, ki povezujejo čebelarje različnih narodnosti, zgodovina čebelarstva na Slovenskem, izobraževanje mladih o pomenu čebel, razvoj iniciativ za Svetovni dan čebel, Evropski medeni zajtrk, idr. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je ob skorajšnji otvoritvi razstave izpostavil, da gre pri tem dogodku za edinstveno priložnost, saj se “ne zgodi pogosto, da lahko pobudniki Svetovnega dneva čebel predstavijo svoje aktivnosti v hramu evropske demokracije ter hkrati tudi predstavijo pomen mednarodnega sodelovanja pri ohranjanju opraševalcev in njim prijaznega življenjskega okolja. Razstava prikazuje odličen pregled aktivnosti in trdega dela slovenskih čebelarjev tako pri promociji čebel, plemenitih bitij od katerih je odvisna kar tretjina pridelane hrane, kot tudi pri razvoju in pomenu mednarodnega sodelovanja ter prenosu znanja in izkušenj o čebelah in čebelarstvu.” Po Bogovičevem mnenju to dokazuje, da lahko tudi številčno majhni narodi spreminjamo svet na bolje – s sodelovanjem, inovativnostjo in vztrajnostjo! Evropska poslanka Ljudmila Novak je dodala: »Veseli me, da se lahko naši in hrvaški čebelarji predstavljajo v Evropskem parlamentu v Bruslju. Čebele spadajo med najpomembnejše opraševalce, zato je izredno pomembno, da se vsi tega zavedamo in jih po najboljših močeh tudi zaščitimo pred škodljivimi vplivi in strupi. Tega se zavedajo tudi slovenski kmetje in čebelarji, ki imajo ogromno znanja na tem področju. Slovenski med spada tudi med najbolj kakovostne tovrstne produkte na svetu. Tradicija, izkušnje iz preteklosti in nova znanja so neprecenljive vrednote in značilnosti slovenskega čebelarstva ter garancija za zdravo prihodnost naše narave.«Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, pa je izpostavil naslednje: “Čebelarstvo v Sloveniji je način življenja za več kot 12.000 družin. To nam je lani decembra priznal tudi Unesco, z vpisom slovenskega čebelarstva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Če bi jaz bil čebela, bi si nedvomno želel živeti v Sloveniji! ‘Čebele združujejo Slovence in povezujejo svet,’ so bile znamenite besede tedanje državne sekretarke MKGP, ge. Tanje Strniša, ob promociji ideje o Svetovnem dnevu čebel. In še danes močno veljajo. Današnja skupna razstava slovenskih in hrvaških čebelarjev je pomembna v smislu nadaljnjega sodelovanja in povezovanja ter graditvi dobrih odnosov med sosednjima državama, saj čebele ne poznajo meja in ne barve politike. Čebelarji smo dokazali, da znamo in zmoremo, saj nam pravo pot kažejo čebele. Zgledujmo se po njih!”
Soorganizacija INAK in WMCES na pobudo evropskega poslanca Franca Bogoviča Datum: Petek, 19. 5. 2023, ob 9.00 uri Lokacija: Tri lučke, Sremič, Sremič 23, 8270 Krško Namen konference: Predstavitev energetskih modelov Finske, Češke in Slovenije, ki omogočajo prehod v nizkoogljično družbo skozi tri vidike: strokovno-gospodarskega, energetskega in političnega. PROGRAM KONFERENCE: 8.30 – 8.55 Registracija, kava in lahek prigrizek 8.55 – 9.00 Predstavitveni film Mestne občine Krško 9.00 – 9.10 Pozdravni nagovor: Franc Bogovič, poslanec v Evropskem parlamentuPrimož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona KorošcaSandra Pasarić, vodja projektov, Wilfried Martens CentreJanez Kerin, župan Mestne občine Krško Predstavitev bodočih energetskih konceptov, ki omogočajo prehod v nizkoogljično družbo 9.10 – 10.00 Uvodne predstavitve energetskih konceptov: Jaana Isotalo, TVO, višja podpredsednica, FinskaPetr Závodský, predsednik upravnega odbora in generalni direktor Elektrárne Dukovany II, a. s., CEZ, ČeškaDr. Dejan Paravan, generalni direktor, GEN Energija, SlovenijaDarko Levičar, direktor, prometna politika, Hydrogen EuropeAna Stanič, direktorica in ustanoviteljica E&A Law, inovativne odvetniške pisarne, ki združuje poznavanje energetike ter ekspertizo prava EU, mednarodnega prava in arbitraže 10.05 – 10.50 Strokovni panel: Gospodarstvo Dr. Jure Knez, ustanovitelj in predsednik družbe DewesoftVesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Berta Picamal Vicente, direktorica za pravne in mednarodne odnose pri nucleareurope, evropskem združenju za industrijo jedrske energije v EvropiMilena Resnik, predsednica uprave, Vipap Videm KrškoSimon Franko, direktor BASF za Adriatic 10.50 – 10.55 Marjeta Hribar, oblikovalka nakita iz premoga: Predstavitev svetlečega premoga 10.55 – 11.15 Odmor za kavo 11.15 – 12.00 Strokovni panel: Energetika Danijel Levičar, Gen Energija, član upraveStane Rožman, dolgoletni nekdanji predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško – NEKDr. Tomaž Žagar, predsednik, Društvo jedrskih strokovnjakov SlovenijeMag. Aleksander Mervar, direktor, ELES – sistemski operater prenosnega električnega omrežja v SlovenijiJan Malec, mag. fiz., Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije 12.00 -12.45 Panel: Politika Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike SlovenijeMag. Tina Seršen, državna sekretarka, pristojna za področje energetike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Vlada Republike SlovenijeMatevž Frangež, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Vlada Republike SlovenijeFranc Bogovič, poslanec v Evropskem parlamentu, SlovenijaDr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, vodja slovenske delegacije in član predsedstva Odbora regij EU, predavatelj na Fakulteti za energetiko (UM) 12.45 – 13.00 Sklepi 13.00 – 14.30 Kosilo 15.00 – 17.00 Ogled Sveta energije – interaktivnega multimedijskega centra, GEN Energija *Dodatni opcijski program Voditeljica, povezovalka konference: Klara Eva Kukovičič Moderatorja panelov: Mojca Drevenšek, predsednica EN-LITE, Društva za spodbujanje energetske pismenosti, in Borut Hočevar, novinar časnika Finance Dogodek bo potekal z omejeno prisotnostjo udeležencev. V celoti bo dogodek direktno prenašan prek Facebook strani Inštituta dr. Antona Korošca: https://lnkd.in/eHNq5wJy (v angleškem jeziku) in Facebook strani Časopisa Slovenec: https://lnkd.in/e_gisUgz (v slovenskem jeziku).
Strasbourg, 9. maj 2023 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) podaja poslanico ob današnjem dnevu Evrope: “Ob današnjem dnevu Evrope, ob vseh sedanjih tudi zapletenih izzivih, pred katerimi se nahaja Evropska unija, želim, da se spomnimo vizije ustanovnih očetov Evropske unije po 2. svetovni vojni: krščanskih demokratov Roberta Schumana, Konrada Adenauerja in Alcide de Gasperija, ki so v ospredje postavili SODELOVANJE in POVEZANOST evropskih držav, kot pogoj za zagotavljanje SOLIDARNOSTI med evropskimi narodi ter tudi izven meja Evropske unije. To je še posebej pomembno, ko se evropski kontinent sooča s tragično vojno v Ukrajini in posledično energetsko krizo, ki ji lahko sledi še prehranska. Prav je, da se vsakič znova zavemo vseh prednosti življenja v skupni Evropski uniji, v kateri Evropejke in Evropejci uživamo v evropskih svoboščinah, prostem pretoku ljudi brez mejnih kontrol, prostem pretoku blaga, storitev in kapitala, solidarnosti in v kateri nas povezujejo skupne evropske vrednote. Evropska unija, čeprav ni idealna in ima še mnogo prostora za napredek, je največji svetovni projekt miru, ki je povezal v sodelovanje in medsebojno spoštovanje nekoč dolga obdobja vojskujoče se države. Mir, gospodarski in socialni napredek so med vsemi njenimi prednostmi temeljna poslanica Evropske unije. Naj živi EU!”
Spoštovani, ob prihodu Velike noči, praznika veselja in upanja, ko praznujemo največji čudež in temelj naše vere: vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih, vam želim voščiti mirne in blagoslovljene praznike, polne upanja in veselja. Naj bo ta priložnost za zbliževanje in povezovanje, ter za spominjanje na vse tiste, ki so v preteklosti storili veliko za naš blagor. V času, ko se soočamo s številnimi izzivi, kot so vojna v Ukrajini, energetska kriza, gospodarska negotovost in podnebne spremembe ter globalne grožnje, se še posebej zavedamo pomena medsebojnega sodelovanja, spoštovanja in solidarnosti. Naj nam Velika noč služi kot spodbuda h gradnji boljšega ter prijaznejšega jutri za vse nas. Želim vam prijetne praznike, polne ljubezni, sreče in blagoslova. Franc Bogovič, evropski poslanec (Slovenska ljudska stranka / EPP Group)
Bruselj, 30. marec 2023 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je skupaj z nekaterimi drugimi poslanci Evropske ljudske stranke (EPP): Ljudmilo Novak (Slovenija), Marlene Mortler (Nemčija) in Alexandrom Bernhuberjem (Avstrija), na pristojni odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) danes vložil prek 100 predlogov sprememb k predlogu Uredbe o trajnostni rabi pesticidov (Uredba SUR).Bogovič, ki je obenem tudi pogajalec politične skupine EPP za omenjeno uredbo SUR v odboru EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), je ob vložitvi predlogov sprememb poudaril, da v politični skupini EPP v celoti nasprotujejo predlagani uredbi, zato se je pridružil tudi so-podpisu predloga za zavrnitev predloga v celoti. Vendar, ker žal ni realno pričakovati, da bi tovrsten predlog na glasovanju ENVI prejel zadostno večino, je Bogovič pripravil vrsto predlogov sprememb, s katerimi želi v čim večji meri omiliti besedilo predloga Uredbe SUR. V svojih predlogih sprememb Bogovič tako predlaga znižanje predlaganega cilja zmanjšanja rabe pesticidov na ravni EU do l. 2030 s predlaganih 50 % na 30 %, izloča zavezujoče cilje zmanjšanja tudi na ravni držav članic, zagovarja potrebo po ustrezni oceni učinka predloga Uredbe SUR na prehransko varnost v EU in posameznih državah članicah ter daje večji poudarek naporom držav članic, ki so v preteklih letih že občutno zmanjšale rabo pesticidov, kot je npr. Slovenija. Iz besedila tudi izloča prepoved rabe pesticidov na občutljivih območjih oz. prenaša določanje tovrstnih območij na posamezno državo. Bogovič poudarja tudi potrebo po zagotavljanju ustreznih učinkovitih in cenovno dostopnih alternativ sintetičnim pesticidom za kmete, in sicer pred uvajanjem ambicioznejših ciljev na ravni EU. Glede integriranega varstva rastlin, ki s predlagano uredbo postaja obveza za vse kmetovalce, ki pri pridelavi uporabljajo sredstva za zaščito rastlin, Bogovič predlaga, da se obvezno integrirano varstvo rastlin vzpostavi za nadpovprečno velike kmetije v posamezni državi članici, le-tem pa da tudi dodatno prožnost pri pogojih za vzpostavitev obvezne integrirane pridelave v obliki določitve pragov hektarjev površin ornih zemljišč in zemljišč s trajnimi nasadi glede na vrsto poljščin, ki se na teh površinah pridelujejo. Pri samih pogojih za integrirano varstvo rastlin Bogovič v besedilo dodaja možnost preventivne rabe sintetičnih pesticidov, kadar je to potrebno in druge metode integriranega varstva rastlin niso dovolj učinkovite. Z namenom zmanjšanja administrativnega bremena za uporabnike in prodajalce pesticidov, Bogovič predlaga tudi popolno izločitev elektronskih evidenc iz predloga Uredbe SUR in posledično izločitev vseh določb, ki se nanašajo na dnevno poročanje o rabi pesticidov v elektronski obliki s strani kmetov in ostalih poklicnih uporabnikov. Bogovič bo pripravil tudi vrsto predlogov sprememb za odbor AGRI, ki bo z obravnavo svojega mnenja k predlogu Uredbe SUR pričel konec meseca maja, glasovanje o mnenju AGRI pa je predvideno julija 2023. Z mnenjem AGRI in vsemi njegovimi amandmaji se bo nato seznanil odbor ENVI, ki naj bi o poročilu k Uredbi SUR glasoval v mesecu septembru 2023.
Bruselj, 23. marec 2023 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na evropsko komisarko za kohezijo in reforme Eliso Ferreira naslovil pismo v zvezi s kohezijskim projektom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja« ( t. i. Kanal C0), ki se izvaja v glavnem mestu Slovenije – Ljubljani, in ki v zadnjem času močno skrbi in straši prebivalstvo Ljubljane ter širšo javnost. Celotno pismo Bogoviča je podano v nadaljevanju. Spoštovana komisarka, gospa Elisa Ferreira, pišem vam v zvezi kohezijskega projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja« ( t. i. Kanal C0), ki se izvaja v glavnem mestu Slovenije – Ljubljani, in katerega nosilec je Mestna občina Ljubljana. Njegov namen je zgraditi dodatnih 130 kilometrov kanalizacijskega omrežja in nanj priključiti gospodinjstva z več kot 22.000 prebivalci. Kot član Odbora za regionalni razvoj v Evropskem parlamentu in nekdanji dolgoletni župan Občine Krško, v kateri smo izvedli mnogo evropskih kohezijskih projektov, se iz prakse zavedam, da so izvedbe nekaterih kohezijskih projektov lahko zelo zahtevne, razdeljene v več faz in na več let. A zgoraj omenjeni projekt »Kanal C0« v Sloveniji, je primer evropskega projekta, katerega izvedba je še posebej problematična, tako z vidika spoštovanja pravne države in okoljevarstva, pri njegovi izvedbi se pojavlja celo fizično nasilje. Ker problematika izvajanja tega projekta krepi bojazni, da bi morda lahko prišlo celo do nespoštovanja pravil nacionalne zakonodaje in pravil Evropske unije pri črpanju EU sredstev, s tem pa posledično pri naknadnem nadzoru porabe evropskih sredstev s strani Evropske komisije celo do obveznosti vračanja EU sredstev, mi prosim, spoštovana komisarka, dovolite, da na kratko opišem projekt in spremljajočo problematiko, ki te dni zelo razburja prebivalstvo Ljubljane ter širšo javnost. Namen projekta Kanal C0: Na novo bodo zgradili dobrih 100 kilometrov kanalizacije v Ljubljani (17.500 novih priključkov), 22 kilometrov v občini Medvode (3.600 novih priključkov) in 9 kilometrov v občini Vodice (1.100 novih priključkov). Del projekta je tudi posodobitev centralne čistilne naprave v Zalogu, ki prečiščuje večino odplak iz ljubljanskega kanalizacijskega sistema. Ključni problemi: Ključni problem projekta je, da Kanal C0 poteka čez zajetje pitne vode – vodonosnika na območju Ljubljanskega polja, ki s pitno vodo oskrbuje prestolnico in okolico s 330 tisoč prebivalci. Podzemna voda se napaja in obnavlja iz padavinskih voda in s pronicanjem vode iz reke Save. Ljubljana ima več črpališč, med katerimi je najpomembnejša vodarna Kleče, ki mestnemu vodovodnemu sistemu zagotavlja več kot polovico pitne vode. Vodonosnik, iz globin katerega črpajo vodo v Klečah, se napaja iz podzemnega toka reke Save, ravno čez njega pa je načrtovan Kanal C0. Pri izgradnji kanalizacije, ki se bo končala v Centralni čistilni napravi Ljubljana, se je na trasi Kanala C0 kot najbolj sporna izkazala prav izgradnja najbolj občutljivega – 2,1 km dolgega – kanalizacijskega odseka med čistilno napravo Brod in Ježico, neposredno nad vodonosnikom Kleče. Povezovalni kanalizacijski kanal na tem delu je z vidika morebitnih vplivov na kakovost in količino vodnih virov najbolj občutljivo vprašanje. Kot opozarjajo strokovnjaki iz Slovenskega društva za zaščito voda in Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov kakršnekoli dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli vplivale na razmere v tem delu prostora, imenovanega ožje vodovarstveno območje s strogim vodovarstvenim režimom, ki bi povečevale tveganja za vodne vire in varnost oskrbe, niso dovoljene. Več na: https://sdzv-drustvo.si/novice/stalisce-drustev-o-kanalu-c0/. Kot opozarjajo strokovnjaki, ima oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo absolutno prioriteto, z njo pa tudi skrb za potencialno zmanjševanje (in ne še dodatno povečevanje) obremenitev na podzemne vode, ki so vir pitne vode v Sloveniji. Izpostaviti želim predvsem, da se projekt Kanal C0 – po vseh javno dostopnih informacijah – gradi brez nekaterih obveznih dovoljenj, ki so za tako veliki projekt nujna: ponekod tudi brez gradbenega dovoljenja (na zemljišču v k.o. 1734 Ježica, na parcelni št. 2161, ki ni vključeno v gradbeno dovoljenje in je prišlo do vgradnje betonske kinete Kanala C0), predvsem pa brez pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja in brez najpomembnejše celovite presoje vplivov na okolje, na kar opozarja tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije, ki je v dopisu pristojnima nadzornima organoma: Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in energijo ter Inšpektoratu Republike Slovenije za naravne vire in prostor odstopilo Poziv za ukrepanje na parceli 2161 k.o. 1734 Ježica, z navedbo: »V zvezi z navedenim bi želeli opozoriti na 63. člen ZVO-1, ki določa, da nosilec posega lahko izvede poseg le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, ki pa v danem primeru še ni bilo izdano.« Poleg tega je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS 07.12.2022 izdalo 27 zahtev Mestni občini Ljubljana, ki jih mora še izvesti oz. poročilo ter projektno dokumentacijo dopolniti, če želi pridobiti ustrezna soglasja (tudi glede izgradnje kinete itd.). Kanal C0 se v zadnjih mesecih in tednih pospešeno gradi v Ljubljani tudi na način, da se kmetom – lastnikom zemljišč na projektnem območju – preprečuje dostop in celovito uporabo njihovih kmetijskih zemljišč. Deležni so bili resnih in številnih omejitev lastninske pravice po nujnih postopkih, kjer pritožba ne zadrži izvedbe. Še več, nekatere meje med zemljišči v lasti Mestne občina Ljubljana in zasebnimi zemljišči kmetov niti še niso dokončno urejene, zato izvajalec projekta zakoliči meje parcel in s tem gradbišča ter nato s pomočjo policije fizično, tudi s silo, odstranjuje lastnike zemljišč in njihove odvetnike. Ker je izgradnja Kanala C0, ki se izvaja z evropskimi sredstvi, projekt, ki upravičeno skrbi prebivalce Ljubljane in širšo slovensko javnost in ki praktično predstavlja tudi izredno ekološko nevarnost (v primeru puščanja cevi, potresa itd.) za več kot 300.000 tisoč prebivalcev, ki bi v primeru puščanja cevi ostali brez čiste pitne vode, in ker se kanal brezkompromisno gradi naprej, čeprav je jasno, da za gradnjo nosilec projekta še nima vseh ustreznih dovoljenj, vas, kot komisarko, pristojno za kohezijsko politiko in projekte, financirane s strani Evropske unije, zaprošam za naslednje odgovore: Kako bo Evropska komisija kot sofinancer kohezijskega projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja« (krajše poimenovanem Kanal C0), zavarovala svoje dobro ime v primeru, da se bo gradnja nadaljevala brez vseh potrebnih dovoljenj, ob tem, da pristojne nacionalne institucije ne ukrepajo? Kakšno je stališče Evropske komisije glede postopkov […]
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
