Naslovnica
Bruselj, 28. november 2023 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je v Evropskem parlamentu podpredsednik Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija, je na delovno srečanje sprejel številčno delegacijo Nacionalne akademije za javno upravo iz Republike Srbije. “Danes je bila res čudovita izkušnja, saj sem gostil skupino visokih uradnikov iz Srbije, članov Nacionalne akademije za javno upravo. Naše Razprave so se vrtele okoli pomembne teme – pridružitvenega procesa v EU in o načinu dela v Evropskem parlamentu, je o srečanju uvodoma dejal Bogovič. Spregovorili so o možnosti vključitve srbskih opazovalcev v Evropski parlament (EP), pred vstopom Srbije v EU. Bogovič je poudaril izjemen pomen zagotavljanja prisotnosti več posameznikov v EU, ki lahko spoznajo način dela, evropske politike na različnih področjih in tudi opazujejo zapletenost postopkov v i EU . “Eden od prevladujočih občutkov, ki je izhajal iz našega pogovora, je bila priznana potreba po posameznikih, ki so na tekočem z dogajanji. Poudarek je bil na spodbujanju sodelovanja, preseganju političnih pripadnosti in razbijanju predstave, da je politični nasprotnik vedno grožnja, kar je danes zelo prisotno v politično zelo razdeljeni Srbiji. To poudarja vrednost sodelovanja ne le s političnimi oblastmi, ampak tudi z državljani na terenu. Trenutno pomanjkanje redne komunikacije s srbsko skupščino zaradi pogostih volitev v Srbiji ne zagotavlja rednih odnosov med parlamentarci EU in Srbije, na drugi strani pa je ves čas premalo sodelovanja z ljudmi na terenu, kot so mladi, podjetniki, kmetje, predstavniki lokalnih oblasti, zato le-ti slabo poznajo prednosti, ki jih prinaša članstvo v EU, je povedal Bogovič. Pogovor je segel tudi na področje krščanske identitete, pri čemer je Bogovič poudaril ključno nalogo ohranjanja in negovanja evropskih krščanskih korenin. “Evropska unija živi zaradi korenin, ki so nastale kot posledica druge svetovne vojne,” je prisotne na srečanju spomnil Bogovič. Ob razmišljanju o širitvi EU je poslanec Bogovič izpostavil velik pomen vključevanja držav Zahodnega Balkana. EU je po njegovih besedah sredi procesa transformacije, potencial EU za 25-odstotno širitev pa ni zgolj vprašanje zmogljivosti, temveč odraz tekoče transformacijske poti. Posledice krize in vojne v Ukrajini so po besedah poslanca povzročile zmanjšanje števila večstranskih sporazumov. Pogovor je stekel tudi o vplivu Srbije v Evropskem parlamentu in Evropski uniji kot celoti. V tem kontekstu je Bogovič še poudaril pomen izdatnejše prisotnosti in povečanih izmenjav na različnih ravneh, predvsem z mladimi in posamezniki različnih izvorov. Ob priznavanju znanja in prednosti članstva v EU se je učinkovita komunikacija izkazala kot ključni dejavnik. V pogovoru so se dotaknili tudi aktivnosti v tem mandatu Evropskega parlamenta, kjer je bila sprva večja osredotočenost na Zeleni dogovor EU, pozneje pa predvsem na vprašanje zagotavljanja prehranske varnosti, spodbujanje kmetijstva, fitofarmacevtska sredstva in ravnanje z odpadki. Po kovidu-19 in vojni v Ukrajini je prišlo do spoznanja, da EU ne more obstajati v izolaciji; vključitev novih držav je nujna. Bogovič je poudaril še natančnost, ki jo zahteva vstop v EU – v t. i. klub s svojimi pravili, ki se jih morajo države članice držati« in na dejstvo, da so med spremembami v Uniji in v širitvenem procesu predpisi bistveni za spodbujanje enotnosti. “Današnje razprave niso bile le pronicljive, temveč so tudi okrepile pomen odprtega dialoga in sodelovanja na poti k močnejši in bolj združeni evropski skupnosti, je ob zaključku srečanja s srbskimi predstavniki Nacionalne akademije za javno upravo ocenil Bogovič.
Strasbourg, 22. november 2023 – Poslanci Evropskega parlamenta so na današnjem glasovanju v celoti zavrnili besedilo predloga dopolnjene Uredbe o trajnostni rabi pesticidov (Uredba SUR) in s tem Evropski komisiji dali močan poziv, da umakne ta predlog uredbe in s tem zaključi zakonodajni postopek. V politični skupini EPP, katere član je tudi poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič, ki je v imenu skupine EPP zelo aktivno sodeloval v pogajanjih o predlogu uredbe SUR v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), so sicer amandmirani predlog večinoma podprli, saj so že tekom glasovanja bili sprejeti vsi ključni amandmaji, ki so na predlog Bogoviča in mnogih drugih poslancev EPP Group iz predloga izločili najbolj problematične in škodljive določbe glede občutljivih območij, ciljev, administracije za kmete, idr, kar je bil že sam po sebi izreden uspeh. A današnja končna zavrnitev besedila v celoti je za vse še večje olajšanje. “Danes proslavljamo zmago zdrave kmečke pameti v Evropskem parlamentu, ki je prepričljivo sprejel razumno odločitev in praktično pokopal škodljivi predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov (SUR) ter Evropski komisiji, pa tudi odboru ENVI v Evropskem parlamentu in poročevalki Sari Wiener sporočil, da ga evropski poslanci večinsko zavračamo. Izjemno me veseli, da je prevladal zdrav razum in smo evropski poslanci pokazali rdeč karton tistim v Evropski komisiji, parlamentu in okoljskim NVO-jem, ki so mislili, da bodo na osnovi njihove zelene ideologije in z odločitvami iz bruseljskih foteljev ukazovali, kaj naj kmetje delajo,” v prvem odzivu poudarja Bogovič. Ob tem Bogovič še pojasnjuje potek obravnave predloga uredbe SUR v Evropskem parlamentu, skozi katerega se je skupaj z drugimi kolegi iz poslanske skupine EPP ter kolegi iz nekaterih drugih političnih skupin, trudil z amandmaji vseeno izboljšati prvotni predlog Komisije, ki so ga na ENVI odboru sicer poskušali narediti še bolj skrajnega: »Kljub izjemno veliko truda, ki sem ga tako sam kot številni drugi kolegi v odborih AGRI in ENVI vložil v pripravo za izboljšanje prvotnega predloga zakonodaje SUR, da bi le-ta temeljil na upoštevanju realnega stanja na terenu in v državah članicah EU, sem nad današnjim glasovanjem, s katerim smo predlog uredbe SUR v celoti zavrnili in vrnili nazaj Komisiji, zelo zadovoljen. Z današnjim glasovanjem o posameznih amandmajih smo iz predloga SUR izločili oz. spremenili za kmete številne problematične določbe – od podaljšanja obdobja za doseganje ciljev zmanjšanja FFS do leta 2035, do izločitve t. i. občutljivih območij in izjem za države z izjemno nizko rabo FFS – zaradi česar sem na koncu tudi sam podprl spremenjeni – amandmirani predlog. A za tem je na končnem glasovanju večina kolegov poslancev, sestavljena iz skrajno levih in skrajno desnih političnih skupin, ocenila, da tako izboljšanega besedila ne morejo podpreti. Za ene je bilo amandmirano poročilo premalo, za druge pa preveč okoljsko naravnano. Rezultat še enkrat več kot očitno kaže, da je bil osnovni predlog Komisije slab in škodljiv ter ni ustrezno naslavljal problematike zmanjševanja FFS.« Bogovič še izpostavlja: »V politični skupini EPP smo danes uspeli dobiti podporo večine Evropskega parlamenta za praktično vse predloge, ki smo jih pripravili v mnenju odbora AGRI, kot je npr. podaljšanje obdobja za doseganje cilja EU in nacionalnih ciljev zmanjšanja rabe pesticidov na leto 2035 – z osnovno predlagane letnice 2030, s čimer bi omogočili normalen čas za spremembe kmetijskih modelov in ohranitev prehranske varnosti v EU. Prav tako smo dobili večino za cilj zmanjšanja rabe FFS na ravni EU, ki smo ga postavili »do 50 %« med povprečjem porabe v letih 2011–2013 in letom 2035 ter min. 35 % znižanje porabe FFS med povprečjem porabe pesticidov v letih 2011-2013 in letom 2035 na ravni držav članic. To je bistveno bolj realistično, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se je raba FFS na ravni EU v zadnjih štirih letih že zmanjšala za 33 %,« in dodaja: “V amandmiranem predlogu so bili na naš predlog dodani tudi amandmaji, ki so iz predloga izločili t. i. občutljiva območja, kar je bila ena ključnih zahtev, ki sem jo izpostavljal v pogajanjih v odboru AGRI. Prav tako smo izločili vse reference na elektronske evidence, ki bi pomenile izjemno administrativno breme za kmete. Nenazadnje pa smo sprejeli tudi ustrezne izjeme glede doseganja ciljev zmanjševanja rabe FFS za države, ki imajo zelo nizko rabo FFS,” razloge za podporo spremenjenemu besedilu navaja Bogovič, ki pa kljub temu ne skriva zadovoljstva, da je bil predlog, tudi s pomočjo glasov poslancev EPP v drugem postopkovnem predlogu pri končnem glasovanju, v celoti zavrnjen, kar je najboljša možna rešitev. »Rešitve, ki jih je v predlogu uredbe SUR predlagala Komisija, in dodatno še odbor ENVI v Evropskem parlamentu na srečo niso bile sprejemljive za večino v Evropskem parlamentu, ki si očitno ni želela še bolj radikalnih »rešitev« za evropsko kmetijstvo, ki bi kmetom dejansko onemogočile proizvajati kakovostno, varno in cenovno dostopno hrano za potrošnike. Tako drastičnim ukrepom v škodo evropskega kmetijstva smo v politični skupini EPP odločno nasprotovali. K sreči se je tudi v ostalih političnih skupinah zbralo dovolj racionalnih kolegov, ki so ravnali enako. Sedaj dajemo Komisiji možnost, da predlog uredbe v celoti umakne in pripravi novega, bolj realističnega, ki bo omogočil tako zmanjševanje rabe FFS kot zagotavljanje prehranske varnosti,« zaključuje Bogovič.
Strasbourg, 22. november 2023 – Evropski parlament je včeraj, v torek 21. 11. 2023, med drugim glasoval o Poročilu o okviru ukrepov za krepitev evropskega proizvodnega ekosistema proizvodov brez ničelne tehnologije (Net Zero Industry Act) in poročilo z veliko večino podprl, saj je za poročilo glasovalo 376 evropskih poslancev 139 pa jih je glasovalo proti. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je prav tako glasoval ZA poročilo, poudarja: “Včeraj potrjeno besedilo bistveno spreminja prvotni predlog Evropske komisije. Evropski poslanci smo razširili področje uporabe besedila na celotno dobavno verigo, vključno s komponentami, materiali in proizvodnimi stroji. Predlagamo tudi bistveno širši seznam tehnologij in bolj selektivna merila za izbor javnih naročil. Parlament je predlagal en enoten seznam net-zero tehnologij, ki vsebuje 17 kategorij, med njimi tudi jedrsko, kar je zares odlična novica, in omogoča vsaki državi svobodo izbire tehnologij, za katere menijo, da so „strateške“ in ki bodo imele koristi od ugodnih pogojev namestitve.« S tem je bilo v parlamentu sprejeto besedilo, ki določa dokaj širok seznam tehnologij, ki jih uvršča med ničelne tehnologije. Pri tem še posebej izstopa dejstvo, da je bil predlog o vključitvi jedrske fisije (oz. cepitve) in jedrske fuzije (oz. zlivanja) med ničelne tehnologije sprejet še z višjo podporo, in sicer je za vključitev jedrske tehnologije pozitivno glasovalo kar 456 evropskih poslancev, zgolj 153 jih je glasovalo proti, 16 pa se jih je vzdržalo. S tem je bila tudi jedrska energija prepoznana za čisto, net-zero tehnologijo, parlament pa jo je zakonodajno dodal hidro, sončni, vetrni in ostalim ne-fosilnim tehnologijam. Gre za dobre novice tako za podnebje, kot tudi za gospodarstvo, hkrati pa odločitev Evropskega parlamenta pošilja jasno sporočilo tudi ZDA kot odziv na njihov Zakon o zmanjševanju inflacije. Zanimivo je, da je včeraj tudi kanadski parlament uvrstil jedrsko energijo med zelene vire energije, kar dokazuje, da je konec ideoloških izbir, kaj je in kaj ni zeleno na področju energetike, in da moramo enakovredno obravnavati vse nizkoogljične vire energije, kar sam zagovarjam že vrsto let. Po včeraj sprejetem poročilu v Evropskem parlamentu mora svoje stališče do zakonodajnega predloga Evropske komisije oblikovati še Svet EU, nakar bi se pogajanja vseh treh institucij v okviru trialoga po napovedih lahko začela že decembra letos.
Strasbourg, 22. november 2023 – Včeraj, 21. 11. 2023, je v prostorih Evropskega parlamenta v Strasbourgu potekala delovna strokovno-politična večerja, ki jo je na pobudo evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) gostil Evropski energetski forum, ki mu predseduje evropski poslanec Jerzy Buzek, na temo: »Vloga SMR pri strateški avtonomiji in razogljičenju EU: Pristop vrednostne verige«. Dogodka so se udeležili tako predstavniki industrije, kot tudi številni predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta in nevladnih organizacij. Na dogodku je bilo še enkrat več poudarjeno, kakšna je lahko vloga malih modularnih reaktorjev pri razogljičenju EU gospodarstva ter kakšno podporo bo pri tem potrebovala evropska industrija. Po vseh prognozah se pričakuje, da bodo mali in napredni modularni reaktorji lahko veliko prispevali k evropski strateški avtonomiji in programu dekarbonizacije, npr. z omogočanjem ne samo proizvodnje nizkoogljične električne energije, ampak tudi v sektorjih, ki so sicer zahtevni za razogljičenje, kot npr.: daljinsko ogrevanje stanovanj, procesne toplote za več industrijskih aplikacij, vključno s proizvodnjo vodika itd. Pri tem bi morala biti diverzifikacija dobave goriv in tudi naprednih goriv strateška prednostna naloga, ohranjanje suverenega znanja in izkušenj ter ponovna izgradnja strateških zmogljivosti pri proizvodnji SMR in naprednih modularnih reaktorjev ter naprednih jedrskih goriv pa pomembna točka za evropske oblikovalce politik. Zmožnost razvoja infrastrukture, spretnosti in zmogljivosti za proizvodnjo in izvoz teh konvencionalnih in naprednih goriv bi lahko prinesla ogromne gospodarske in industrijske koristi za EU z domačo dobavo in izvozom po vsem svetu. Bogovič, ki je v Evropskem parlamentu na lastno pobudo pripravil Poročilo na temo malih modularnih reaktorjev, o katerem se bo na plenarnem zasedanju EP glasovalo predvidoma decembra letos, je pri tem še enkrat poudaril, kako pomembno je, da se vsi vse bolj zavedamo, da je tehnološka nevtralnost nujna, da morajo imeti države članice EU možnost same določati svojo mešanico energetskih virov, da se industrija zaveda konkurenčnih prednosti, ki jih vlaganje v ta sektor lahko prinaša, ter da za energetsko samozadostnost EU zgolj obnovljivi viri energije ne bodo dovolj, če želimo, da bo oskrba z električno energijo, ki omogoča prehod v nizkoogljično družbo, stabilna, konkurenčna in z nizkimi izpusti ogljika. Za strateško neodvisnost Unije na energetskem področju bo nadaljnje vlaganje v jedrsko energijo ključno.
Ljubljana, 28. oktober 2023 – Delegacija evropskih poslancev Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP Group) je kot skupina za spremljanje kohezije zaključila dvodnevni obisk z ogledom odličnih praks izvedenih EU projektov na obeh straneh slovensko-hrvaške meje na Hrvaškem in v Sloveniji. Navedena skupina je namreč bila ustanovljena kot platforma za spremljanje porabe ene tretjine proračunskih sredstev EU na terenu, predvsem spremljanja naložb, uresničevanja političnih prednostnih nalog EU in krepitve evropske gospodarske, socialne in teritorialne kohezije. Na obisku, ki sta ga so-gostila evropska poslanca Franc Bogovič (SLS/EPP), Slovenija, in Sunčana Glavak (HDZ/EPP), Hrvaška, so evropski poslanci prvi dan obiska – v četrtek, 26. 10. 2023, obiskali Zaprešić, drugi dan – v petek, 27. 10. 2023, pa Podčetrtek in Lenart. V Sloveniji je včeraj na pobudo evropskega poslanca Franca Bogoviča delegacija evropskih poslancev skupaj z Bogovičem, Romano Tomc, (Slovenija), Sunčano Glavak (Hrvaška) ter Leopoldom Lopezom Gilom (Španija) najprej obiskala občino Podčetrtek, eno najbolj obiskanih turističnih točk v državi, ki je izjemno uspešna pri pridobivanju in izvajanju projektov, ki jih financira EU, zatem pa občino Lenart, kjer so se udeležili slovesnega odprtja nove centralne čistilne naprave Lenart, katere naložbo sta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Pomen aktivnostim evropskih poslancev EPP v okviru kohezijske politike je dodal tudi obisk predsednika SLS Marka Balažica, predsednik ene izmed slovenskih članic Evropske ljudske stranke. V Podčetrtku se je delegacija evropskih poslancev najprej udeležila dopoldanskega omizja z novinarsko konferenco na temo: »Pomen financiranja EU za razvoj lokalnih skupnosti in izzivi prihodnje kohezijske politike EU«, ki je potekalo v hotelu Sotelia v Termah Olimia, in ki ga je moderirala mag. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za področje kohezijske politike. Na omizju je podžupan Občine Podčetrtek Marko Jurak poudaril velik pomen EU sredstev pri razvoju kraja na različnih področjih, vse od zagotavljanja kakovostne pitne vode, do ureditve cest in izgradnje kolesarskih stez. Izpostavil je tudi uspešno izgradnjo športne dvorane in pomen energetskih sanacij ter pomen sodelovanja z občinami na Hrvaškem in vključevanju v INTERREG projekte. Dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, je poudaril, da Slovenija učinkovito izkorišča evropska sredstva, kljub nekaterim oviram. Poudaril je tudi izjemen pomen kohezijskih sredstev pri reševanju kriz in naravnih nesreč z besedami: »Kohezija je vedno tista, ki bo pripomogla pri odzivanju na najrazličnejše krize in blaženje posledic naravnih nesreč, kot so bile letošnje poplave v Sloveniji.« Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta, je poudaril, da je »Državni svet RS velik zagovornik občin in »da je vsak evro, vložen prek občin, 2 x obrnjen in dobro naložen. S tem občine služijo občanom.« Izpostavil je tudi potencial uvedbe regij v Sloveniji in izrazil prepričanje, da je možno lokalno samoupravo v Sloveniji nadgraditi z uvedbo regij oz. pokrajin, ki bi lahko pripomogle k boljšemu upravljanju lokalnih zadev in decentralizaciji. Franc Bogovič, evropski poslanec iz Slovenije, je izpostavil pomen kohezijskih sredstev in potrebo po poenostavitvi procesov za njihovo črpanje. Opozoril je na pomembnost solidarnosti in subsidiarnosti v EU. »Regija, ki bo v zaostanku, bo hitreje padla pod vpliv Evroskepticizma. Ne smemo še enkrat dovoliti, da bo kohezija še manjša. Kohezija je vezivo EU!,« je opozoril in podaril, da je kohezijska politika način, kako pride Evropa do ljudi. Sunčana Glavak, evropska poslanka iz Hrvaške, je poudarila pomembnost EU sredstev za razvoj Hrvaške, ki je naredila veliko razvojno preobrazbo zahvaljujoč EU, kjer so sredstva kohezijske politike prispevala k ekonomskemu napredku in koheziji med regijami. »Naš cilj je zmanjšati razlike med regijami, to pa ne bomo uspeli brez kohezijskih sredstev,« je opozorila. Milenca Krajnc, županja Občine Kozje, je povedala, da so se v občini zaradi evropskih in državnih sredstev izvili iz mnenja, da so nerazviti. »Imamo največ počpanih EU sredstev na prebivalca v Savinjski regiji, veliko je bilo narejenega na infrastrukturi, šolstvu, zdravstvu, energiji, športni infrastrukture, tudi s pomočjo EU sredstev,« je dejala in poudarila, da je njihovo območje veliko, želijo pa ga ohraniti živega. Na dogodku v Podčetrtku je bilo poudarjeno, da so evropska sredstva ključnega pomena za razvoj lokalnih skupnosti, infrastrukture in reševanje kriz. Prav tako so bili izpostavljeni izzivi in priložnosti, ki jih prinašajo nova financiranja v prihajajočih letih. V Lenartu so se evropski poslanci popoldne udeležili slovesnega odprtja nove centralne čistilne naprave Lenart, ki sta jo med drugim otvorila župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Nova čistilna naprava Lenart je zgrajena v sklopu operacije Odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Lenart, na katero je priključenih 4.200 občanov in celotna industrijska cona. Po besedah župana Krambergerja nova čistilna naprava pomeni velik in konkreten prispevek k ohranjanju narave v občini Lenart. »Evropa je tista, ki s svojo kohezijsko politiko želi postaviti nek standard v vseh svojih članicah. Evropa ima denar, Evropa dela na tem področju. Bojim pa se, da mi kot država te zgodbe ne razumemo preveč ali pa imamo druge interese. Zato nismo dovolj učinkoviti pri črpanju evropskih sredstev,« je ob pomenu EU sredstev dejal župan mag. Kramberger. »Evropska sredstva so namenjena ciljnim investicijam, katerih bi se občina težko sama lotila in tudi, konec koncev, prepričala občinske svetnike, da ima čiščenje odpadnih voda prednost pred kakšno drugo investicijo. Na ta način je z evropskimi sredstvi moč usmerjati razvoj same občine in tem prepotrebnim investicijam dati svoje mesto. V Sloveniji smo veliko teh okoljskih zadev že uredili . Sredstev za takšen tip investicij je namreč vedno manj tudi v kohezijski politiki, zato je prav, da najdemo nove izzive. Slednji gredo v kohezijski politiki v smeri tako imenovanega zelenega dogovora pa tudi v smeri digitalizacije družbe, pri čemer želimo ujeti korak v razvoju z bolj razvitimi državami, hkrati pa na drugi strani s temi sredstvi odpravljamo tudi posledice vse pogostejših elementarnih nesreč, kot so potresi na Hrvaškem in poplave v Sloveniji,« je ob priložnosti odprtja nove čistilne naprave Lenart dejal evropski poslanec Franc Bogovič.
Evropski kmetje potrebujejo normalne pogoje za nadaljnjo proizvodnjo kakovostne, varne in cenovno dostopne hrane! Bruselj, 10. oktober 2023 – Člani odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) so sinoči, po maratonskem glasovanju, sprejeli mnenje k predlogu Uredbe o trajnostni rabi pesticidov (Uredba SUR), pri pripravi katerega je kot pogajalec politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) sodeloval tudi poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). V politični skupini EPP so sicer v celoti nasprotovali predlagani uredbi, zato so že pred časom, tudi z Bogovičevo podporo, predlagali zavrnitev predloga uredbe. A po zaključku dolgotrajnih pogajanj v odboru AGRI, ki jih je vodila poslanka S&D Clara Aguilera in v katerih je Bogovič dosegel ogromno izboljšav besedila, je naposled prevladalo stališče, da se mnenje odbora AGRI vendarle podpre in tako matičnemu odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) predloži v obravnavo besedilo, ki omogoča realistično doseganje ciljev zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na eni in ohranjanje kmetijske proizvodnje na drugi strani. “Zelo me veseli, da smo po dolgotrajnih pogajanjih uspeli sprejeti mnenje odbora AGRI k predlogu uredbe SUR, ki v primerjavi z osnovnim predlogom, ki ga je junija lani predstavila Evropska komisija, temelji na upoštevanju realnega stanja na terenu in v državah članicah EU, katerim dajemo več pristojnosti. Zahvala za to gre tudi poročevalki Clari Aguileri, ki je zavzela zelo realističen pristop v pogajanjih in upoštevala pripombe, ki smo jih podali. V sprejetem mnenju smo tako uspeli podaljšati obdobje za doseganje cilja EU in nacionalnih ciljev zmanjšanja rabe pesticidov na leto 2035 – z osnovno predlagane letnice 2030. Pomembno je tudi, da smo cilj zmanjšanja za celotno EU postavili na »do 50 %« med povprečjem porabe v letih 2011–2013 in letom 2035, kar je bistveno bolj realistično in nimam nobenega dvoma, da ta cilj ne bo dosežen. Sploh ob upoštevanju dejstva, da se je raba pesticidov na ravni EU samo v zadnjih štirih letih zmanjšala za 33 %”, uvodoma pojasnjuje Bogovič in dodaja, da odbor AGRI za države članice obenem predlaga minimalno 35 % znižanje porabe FFS med povprečjem porabe pesticidov v letih 2011-2013 in 2035. “Poleg tega z mnenjem odbora AGRI dajemo več pristojnosti državam članicam pri določanju t. i. občutljivih območij, ki jih bodo le-te morale opredeliti v svojih akcijskih načrtih zmanjševanja FFS ter tudi dovoljene rabe FFS na teh območjih. Pri slednjem sem še posebej vesel, da so kolegi sprejeli moj predlog, da se na občutljivih območjih dovoli tudi raba FFS, ki so jih države članice odobrile za uporabo v svojih nacionalnih shemah certificiranja za integrirano zatiranje škodljivcev, poleg FFS, ki so dovoljeni v ekološkem kmetovanju, in FFS, ki vsebujejo aktivne snovi na biološki osnovi ter snovi z majhnim tveganjem. Naj spomnim, da je osnovni predlog določal popolno prepoved uporabe FFS na občutljivih območjih,” izpostavlja Bogovič in nadaljuje: “Na osnovi mojega predloga bodo lahko države članice same določile občutljiva območja, kjer bo omejena raba pesticidov. Velik korak naprej od osnovnega predloga Komisije predstavlja tudi izločitev t. i. ekološko občutljivih območjij iz definicije občutljivih območij. Osnovni predlog je namreč predvideval, da bodo med občutljiva območja vključena vsa območja po okvirni vodni direktivi, celotna Natura 2000 območja, območja iz direktive o pticah in nacionalna / regionalna / lokalna zavarovana območja (regionalni, nacionalni parki) ter območja pod režimom spremljanja vrst opraševalcev.. V Sloveniji ta območja obsegajo približno polovico celotnega površja države. Tako državam članicam torej dajemo več svobode pri določanju območij, kjer bodo lahko omejile rabo FFS, kar bodo podrobno določile v svojih akcijskih načrtih zmanjšanja FFS.” Kot pomembno Bogovič izpostavlja tudi izločitev elektronske evidenco rabe FFS za kmete ter vzpostavitev elektronskega registra za integrirano varstvo rastlin, pomembne pa so tudi določbe, ki vzpostavljajo možnost začasne registracije FFS za biološko zatiranje škodljivcev za največ 5 let ter oceno vzpostavitve hitrega postopka odobritve za proizvode z nizkim tveganjem. To bi načeloma pomenilo več alternativ za kmete pri zatiranju škodljivcev. Nenazadnje pa mnenje iz predloga uredbe tudi črta člen, ki je predvideval rabo sredstev iz naslova SKP za ukrepe zmanjševanja FFS. “Besedilo sicer ni idealno, saj še vedno vključuje nekatere problematične določbe glede nadzora prodaje FFS in opreme za aplikacijo FFS. A ne glede na to je stališče odbora AGRI bistveno boljša osnova za nadaljnje delo na tem predlogu uredbe, določa realistične cilje rabe FFS in, kar je bistveno, omogoča, da bodo evropski kmetje še naprej lahko proizvajali kakovostno, varno in cenovno dostopno hrano za potrošnike in tako zagotavljali prehransko varnost. Upam in verjamem, da bodo kolegi iz matičnega odbora ENVI to stališče sprejeli v čim večjem obsegu”, zaključuje Bogovič. Opomba: Glasovanje o poročilu k predlogu uredbe SUR na odboru ENVI je predvideno 24. oktobra 2023, glasovanje na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pa decembra 2023.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
