Naslovnica
Čatež ob Savi, 30. september 2022 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v video nagovoru nagovoril udeležence 11. mednarodnega srednjeevropskega kongresa o hrani in prehrani (CEFood 2022), ki letos poteka v Čatežu ob Savi. Bogovič, sicer tudi sponzor kongresa, je v svojem nagovoru udeležencem zadnjega dneva kongresa, z nazivom »Dan srednjeevropskega navdiha za hrano« (CE-I-FooDay), poudaril pomen prehranske varnosti v Evropski uniji, ki je zaradi trenutne energetske in inflacijske krize pod veliko preizkušnjo. Bogovič je izpostavil vlogo udeležencev kongresa pri zagotavljanju prehranske varnosti v Evropi, , in sicer zaradi njihove strokovne vpetosti v področje prehrane, od raziskovalnih institucij do aplikativne ravni na področjih pridelave, predelave, priprave in uživanja živil. »Dogodki zadnjega leta, od višanja cen surovin, energentov, do eksplozije cen energentov po ruski invaziji v Ukrajini ter posledični večmesečni blokadi črnomorskih pristanišč imajo izjemen vpliv na prihodnost evropskega kmetijskega sektorja ter nenazadnje na zagotavljanje prehranske varnosti na naši celini, v Afriki in Aziji,« je uvodoma dejal Bogovič in dodal, da Evropi, ob letošnji rekordni suši, ki je prizadela evropske kmete, zmanjšanju proizvodnje mineralnih gnojil za 70 % zaradi nerentabilnosti proizvodnje ter nekajkratnih podražitvah energentov, grozi znatno zmanjšanje kmetijske proizvodnje in posledično še dražja hrana na policah ter, za ljudi z najnižjimi dogodki, bog ne daj, lakota. Bogovič je izpostavil tudi vlogo Skupne kmetijske politike EU (SKP), ki je, po njegovem mnenju »v kovid krizi pokazala, da je dovolj robustna, da je EU lahko zagotavljala prehransko varnost na evropskih tleh. A posledice vojne v Ukrajini, predvsem astronomske podražitve energentov, so potisnile prehranske sisteme v EU do roba svojih zmogljivosti.« Izpostavil je tudi, da je trenutno krizno obdobje tudi najmanj primerno za sprejemanje nove zakonodaje, ki kmetu in ostalim deležnikom v verigi preskrbe s hrano nalaga dodatne omejitve. »Tega se žal na Evropski komisije ne zavedajo in prepovedujejo uporabo vseh pesticidov za varstvo rastlin na zaščitenih območjih,« je še opozoril Bogovič. V zaključku svojega govora je Bogovič sodelujoče pozval k pripravi izjemnih predlogov, s katerimi bi osvetlili trenutne krizne situacije ter bili v pomoč njim – odločevalcem. Zaželel jim je tudi uspešno delo ter obilo konstruktivnih razprav. Srednjeevropski kongres o hrani in prehrani, ki poteka med 27. in 30. septembrom 2022, predstavlja vrhunski strokovni in znanstveni dogodek, ki pomembno prispeva k povezovanju strokovne in znanstvene srenje ter mladih, ki nabirajo znanja in si utirajo pot na strokovnih ter raziskovalnih področjih, povezanih s prehrano. Na kongresu sodelujejo strokovnjaki iz različnih področij, ki poskušajo odgovoriti na sedanje in bodoče izzive s področja hrane in prehrane. Dogodka se udeležuje 245 aktivnih udeležencev iz več kot 25 držav po vsem svetu. V sklopu kongresa potekata tudi dva tematska dogodka in sicer Dan srednjeevropskega navdiha za hrano »CE-I-FooDay« in »Slovenski dan«. Namen kongresa je opredeliti in prepoznati najnovejši napredek vzdolž verige preskrbe s hrano, vključno z raziskavami in izobraževanjem z odprtimi razpravami o aktualnih vprašanjih na tem področju ob spoštovanju okoljskih vprašanj, ter zagotavljanje smernic za tekoče projekte na področju živilske znanosti, tehnologije in prehrane, ki vključujejo praktične strokovnjake, učenjake, raziskovalce in oblikovalce politik. Cilj kongresa je skozi razprave prepoznati novosti in trende na področju raziskav in izobraževanja v celotni verigi preskrbe s hrano upoštevajoč tudi okoljska vprašanja ter jih kot izhodišča in smernice predstaviti strokovnjakom, učiteljem, raziskovalcem in oblikovalcem politik, ki delujejo na področju živilske znanosti, živilske tehnologije in prehrane. https://youtu.be/jmbs_QPyeE4
Bruselj, Ljubljana – 27. september 2022 – V luči hitro rastočega gibanja, povezanega z razvojem podeželskih in oddaljenih območij ter Pametnih vasi, je delegacija Medskupine Evropskega parlamenta za podeželska, gorska in oddaljena območja ter pametne vasi (RUMRA & Smart Villages) 22. septembra 2022 obiskala prvo dokončano Pametno vas Agali na južnem Kavkazu v Azerbajdžanu. Pametna vas se nahaja na meji z Iranom in Armenijo. To območje je leta 1992 zavzela Armenija, v času zasedbe so bili vsi prebivalci izgnani iz svojih domov, vse hiše so bile porušene do tal. Po osvoboditvi območja, v novembru 2020, je prišlo do odločitve, da se zgradi moderna Pametna vas, v kateri je v več kot 200 novih hišah prostora za 1400 prebivalcev. Do sedaj se je v vasi naselilo prek 600 prebivalcev, po večini iz družin, ki so bile pred 30 leti izgnane s tega območja. V sodobno zasnovani Pametni vasi imajo tudi sodobno šolo, zdravstveni dom, ki uporablja tele- medicino, trgovine, pošto, banko ter prostor za druženje. Zgradili so tudi hidroelektrarno z močjo 5,1 MW, na javnih objektih so sončne elektrarne, na stanovanjskih hišah kolektorji za toplo vodo. V okolici vasi je urejen namakalni sistem, v sami vasi je moderna oprema za namene kmetijskih analiz, svetovanja. Pametna vas je zasnovana tako, da bi naj bila energetsko in prehransko samooskrbna. Cel projekt je zasnovan in financiran s strani države, saj je pilotni projekt, s katerim želijo razviti koncept Pametnih vasi. Njihov cilj je zgraditi prek 20 takšnih Pametnih vasi in z njimi naseliti v vojni izpraznjeno območje. Gradnja poteka izredno hitro za evropske in slovenske razmere, saj je od ideje do izgradnje minilo samo 15 mesecev, ob tem, da so morali najprej odstraniti mine, ki so tam ostale po vojni. Pred obiskom Pametne Vasi Agali, ki je bila zgrajena v samo 159 mesecih, je imela naša delegacija vrsto uradnih srečanj z visokimi uradniki, med katerimi so bili minister Republike Azerbajdžan za kmetijstvo g. Inam Karimov, direktor AZPROMO, agencije za promocijo in investicije, g. Yusif. Abdulajev in skupina poslancev parlamenta Republike Azerbajdžan, ki jo je vodil predsednik parlamentarnega odbora za gospodarsko politiko, industrijo in podjetništvo g. Tahir Mirkishili. Namen obiska, ki je sledil novoustanovljenemu sporazumu, ki sta ga podpisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Alijev, je bila izmenjava najboljših praks pri razvoju Pametnih Vasi in s tem sodobnih rešitev za podeželje. Spremljali so nas podjetniki iz EU, da bi spodbudili konkretne poslovne priložnosti za evropska podjetja na tem nastajajočem trgu Pametnih vasi v Azerbajdžanu. https://youtu.be/Zd9q0S3xNms
Danes, 21. septembra, obeležujemo Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence. Za 2. nacionalno konferenco: Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji v luči nove realnosti na okrogli mizi »Pobuda Alzheimer Europe« je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) na povabilo NIJZ pripravi video nagovor. V svojem govoru je Bogovič med drugim poudaril: »Že vse od mojega začetka politične poti odločno podpiral socialne inovacije glede starajoče družbe, te pa so tudi koncepta Pametnih vasi, katerih idejni oče sem. Še kot župan Občine Krško poskušal naslavljati izzive starajoče se družbe v naši občini, saj smo zelo hitro razumeli, da je treba končno imeti sodoben dom za starejše, pojavila pa se je tudi ideja o pomoči starejšim na domu. V Občini Krško sodelujem tudi pri umestitvi Pametne srebrne vasi na Senovem, ki bo namenjena oskrbi starejših z najrazličnejšimi storitvami, med katerimi bo tudi spremljanje demence ter pomoč tako bolnim kot tudi njihovim svojcem pri prepoznavanju ter soočanju s to boleznijo. Alzheimerjeva bolezen nikakor ni lahka tema, številne družine so prav zaradi te bolezni globoko prizadete. Zato je prav in nujno, da se o tem govori in se prizadetim nudi vsa potrebna podpora. Delo je na nas vseh, posameznikih, institucijah in lokalnih ter državnih oblasteh. Vsem želim veliko poguma in srčnosti pri soočanju s to težko boleznijo.« https://youtu.be/mstvXsOrAVk
Strasbourg, 14. september 2022 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je odzval na letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen na stanje v Uniji. Celoten odziv poslanca Bogoviča na govor predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen, je podan v nadaljevanju: “Letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen je bil v prisotnosti Olene Zelenske, žene predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega. Izražena je bila popolna podpora Ukrajini v vojni z Rusijo in poklon prebivalstvu Ukrajine za herojski upor agresorski ruski vojski. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem letnem nagovoru napovedala številne nove pobude, ki jih bo predlagala Komisija: EU banko za vodik, oskrbo EU z redkimi surovinami, ukrepe za varovanje demokracije, krepitev spoštovanja pravne države, pobudo za medgeneracijsko solidarnost, reformo pogodb EU. Vendar je ob vseh teh visokoletečih idejah in strategijah, ki seveda naslavljajo pomembne zadeve, v govoru predsednice EK manjkal stik z realnostjo, situacijo v kateri se trenutno nahajamo in proti kateri, še hujši, drvimo. V govoru sem pričakoval večji poudarek na konkretne kratkoročne protikrizne ukrepe, tako za inflacijsko in energetsko krizo, ko državljani in evropska industrija s strahom pričakujejo zimo, kot tudi ukrepom proti prehranski krizi, ki bo lahko sledila kmalu, na kar nas opozarjajo tako slovenski, kot evropski kmetje ter predstavniki ostalih členov v prehranski verigi. Von der Leyen se žal niti z eno besedo ni dotaknila prehranske varnosti in težavnega položaja, v katerem so se znašli slovenski in evropski kmetje. Slednjim se nalaga nove administrativne ovire ter jim grozijo nove in nove prepovedi glede kmetovanja, kot je npr. aktualen predlog nove uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki ga predlaga sedaj, v najbolj neprimernem trenutku, ista Evropska komisija, kateri predseduje Von der Leyen. Predlog te uredbe namreč prepoveduje uporabo vseh pesticidov za varstvo rastlin na zaščitenih območjih. Ker imamo v Sloveniji največ zavarovanih območij v Evropi, bi uveljavitev te uredbe samo v Sloveniji povzročila konec uporabe pesticidov na skoraj 50 odstotkih kmetijskih površin. V veliki meri bi bilo onemogočeno tudi ekološko kmetovanje na teh površinah. Pričakoval sem, da bo predsednica EK danes v govoru vendarle nakazala, da bo treba malo revidirati (pre)ambiciozne okoljske cilje in dinamiko izvajanja le teh, ki smo si jih v EU zastavili pred pojavom pandemije ter pred rusko agresijo na Ukrajino in posledično energetsko krizo, kateri bo kmalu sledila še prehranska. Pričakujem, da se pri Evropski komisiji začnejo takoj zavedati pomena samooskrbe s hrano v Evropi, da se zagotovi, da bo kmetovanje v Evropi še možno in konkurenčno in bo možno pridelati dovolj hrane. Žal njihovi predlogi gredo v popolnoma nasprotno smer. Evropski komisiji je treba preprečiti, da bi kmetijstvu naredila to, kar se dogaja na področju evropske energetike.”
Strasbourg, 12. september 2022 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sodeloval v razpravi o novi Gozdarski strategiji EU za leto 2030 – trajnostni gozd in menedžment v Evropi. Celoten govor evropskega poslanca Bogoviča je podan v videu in zapisu spodaj. https://www.youtube.com/watch?v=yZ6mi-QNBSE »Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država v EU, v kateri 80 % kmetov in ostalih posameznikov že stoletja trajnostno gospodari z gozdovi, zaradi česar imamo tudi večji prirast kot posek. Nova gozdarska strategija EU mora zato ohraniti načelo subsidiarnosti in državam, skupaj z lastniki gozdov, omogočiti nadaljevanje gospodarjenja z gozdovi in krepitev več funkcionalne vloge gozdov. Les je namreč zelo pomemben gradbeni material, za mnoge lastnike gozdov in državljane pa je izjemno pomembna tudi lesna biomasa, ki bo, predvsem v prihajajočih mesecih in letih, igrala eno ključnih vlog pri obvladovanju energetske draginje oz. energetske revščine.«
Krško, 2. september 2020 – Na pobudo evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) je potekal uradni obisk slovenskih in hrvaških evropskih poslank in poslancev ter posavskih poslancev Državnega zbora RS v GEN Energiji in Nuklearni elektrarni Krško (NEK), katere solastniški delež imata državi Slovenija in Hrvaška. Poslankam in poslancem iz obeh prijateljskih držav so bili predstavljeni dosežki na področju proizvodnje električne energije v jedrski elektrarni kot tudi razvojni načrti Skupine GEN in Nuklearne elektrarne Krško ter aktivnosti ARAO, agencije, ki je odgovorna za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Spregovorili so tudi o aktualnih energetskih izzivih v obeh državah ter Evropi in o tem, da mora zeleni prehod upoštevati spremenjene okoliščine ter biti vzdržen, EU pa mora diverzificirati svoje energetske vire. Izjave predstavnikov slovenskih ter hrvaških evropskih poslancev in vodstev GEN Energije, NEK in ARAO – Agencije za radioaktivne odpadke, so podani v nadaljevanju. Poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič (Slovenija): »Najlepša hvala predstavnikom NEK, GEN Energije in ARAO za predstavitev posavske energetike in njihovih razvojnih načrtov. Hvala kolegicam in kolegom iz Evropskega parlamenta in Državnega zbora RS za sprejem mojega povabila v Krško, Posavje, v pomembno energetsko regijo. EU je zanemarila energetsko varnost in danes plačuje veliko ceno za neodgovorno energetsko politiko in veliko energetsko odvisnost od Rusije. Jedrska energija je v Taksonomiji, ki jo je sprejela EU, uvrščena med vire energije, ki omogočajo prehod v nizkoogljično družbo. V Sloveniji in v vseh državah EU moramo poiskati rešitve za stabilno oskrbo z električno energijo in ostalimi energenti v prihodnje. Izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem omogoča dolgoročno zanesljivo oskrbo z nizkoogljično električno energijo po konkurenčnih cenah. Slovenska vlada mora čim prej začeti s postopkom umeščanje JEK 2 v prostor. Slovenija in Hrvaška imata dobre izkušnje pri delovanju NEK. Za Slovenijo je pomemben tudi LNG terminal na Krku na Hrvaškem, zato je prav, da nadaljujemo pogovore med državama o sodelovanju na področju energetike.« Poslanec Evropskega parlamenta Karlo Ressler (Hrvaška): »Ruska agresija na Ukrajino in povečana geopolitična negotovost sta poziv Evropi, naj se vrne k politikam zdravega razuma, zlasti v energetiki. Jedrska energija lahko pomembno prispeva k energetski neodvisnosti, zanesljivosti oskrbe in ustvarjanju zadostne količine čiste, nizko – ogljične elektrike. Nuklearna elektrarna Krško to počne že štiri desetletja z zanesljivo proizvodnjo z najvišjimi varnostnimi standardi. Zato se želimo v Krškem dodatno seznaniti z delovanjem največjega elektroenergetskega objekta v Sloveniji in na Hrvaškem ter podpreti nadaljnji razvoj tesnega sodelovanja med državama na področju energetike.« Blaž Košorok, generalni direktor GEN energije: »V luči geopolitičnih in energetskih dogajanj, ki so Evropsko unijo potisnila pred največje izzive doslej, sta naš skupni razvoj in prihodnost močno odvisna od uspešne stabilizacije trenutno nedelujočih energetskih trgov in hkrati nujno potrebnih investicij v neodvisno energetsko oskrbo, osnovano na realnih temeljih. S poslanci v Evropskem parlamentu, posavskimi poslanci in župani smo danes obravnavali ključne razvojne izzive in priložnosti. Predstavili smo jim Vizijo 3+1 Skupine GEN, ki z odporno energetsko mešanico jedrske in obnovljivih virov energije zagotavlja dolgoročno energetsko varnost tako Sloveniji kot širši regiji. Izpostavili smo, da vključitev jedrske energije v taksonomijo financiranja trajnostnih virov energije prinaša pomembno sporočilo gospodarstvu in predvsem finančnim institucijam in vlagateljem glede trajnostne uporabe jedrske energije za dolgoročno oskrbo z nizkoogljično električno energijo. Družbi GEN pa pomeni dodatno spodbudo pri načrtovanju projekta izgradnje nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) z možnostjo dostopa do novih virov financiranja. V številnih evropskih državah javna podpora jedrski energiji narašča in tudi v Sloveniji se krepi zavedanje o pomenu domačih jedrskih zmogljivosti za stabilno, zadostno, okolju in podnebju prijazno ter vsem dostopno oskrbo z električno energijo. Za razliko od uvoženih fosilnih virov znamo elektriko iz energije jedra v Sloveniji proizvajati doma, v Krškem. Slovenija ima kot jedrska država danes priložnost in odgovornost, da svoje dragoceno znanje in izkušnje uspešno prenese v izgradnjo nove jedrske elektrarne, ki bo tudi prihodnjim generacijam omogočila razvoj in kakovostno življenje, kot smo ga uživali doslej.« Stane Rožman, predsednik uprave NEK, in Saša Medaković, član uprave NEK, sta izrazila zadovoljstvo ob priložnosti, da pomembnim deležnikom predstavita rezultate in načrte elektrarne: »NEK je dober primer sodelovanja dveh držav. V obdobju soočanja z izzivi podnebne in energetske krize je s svojo zanesljivostjo in predvidljivostjo pomemben dejavnik zagotavljanja stabilnosti delovanja elektroenergetskih sistemov Slovenije in Hrvaške.« Direktor ARAO, Agencije za radioaktivne odpadke, mag. Sandi Viršek: »Slovenija je država, kjer je za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ustrezno poskrbljeno. Javno gospodarsko službo ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji izvaja ARAO – agencija za radioaktivne odpadke. Na ARAO se zavedamo naše vloge in odgovornosti v verigi zagotavljanja nemotene dobave energentov v prihodnosti, zato glavnino aktivnosti usmerjamo v čimprejšnjo izgradnjo odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Ob tem pa si stalno prizadevamo tudi za dobro sodelovanje na meddržavni ravni, posebno še s hrvaškimi kolegi na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Veseli nas, da že več let uspešno sodelujemo, si izmenjujemo izkušnje, nova znanja in dobre prakse. Verjamemo, da usklajeno meddržavno sodelovanje na vseh ravneh v naši panogi lahko vodi do učinkovitih rešitev za energetsko preskrbo v prihodnje.«
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
