Naslovnica
Bruselj, 23. junij 2022 – Evropska komisija je včeraj predstavila dva osrednja zakonodajna predloga, ki izhajata iz strategije »Od vil do vilic«, predlog uredbe o obnovi narave in predlog nove uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki nadomešča trenutno veljavno direktivo o trajnostni rabi pesticidov. Komisija predlaga zavezujoče zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 % do leta 2030 in ukrepe za preprečevanje propada ekosistemov in izgube biotske raznovrstnosti – obnova mokrišč, rek, gozdov, travišč, morskih ekosistemov, itn. Na predstavitev predlogov se je odzval tudi evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP), njegova celotna izjava se nahaja v nadaljevanju. Franc Bogovič (SLS/EPP): »Vojni v Ukrajini , ki je že povzročila pomanjkanje hrane v nekaterih delih sveta in velike podražitve hrane ter številnim pozivom iz vrst kmetijskih deležnikov navkljub, je Komisija predlagala osrednji del zakonodaje, ki je bila najavljena v strategiji EU »Od vil do vilic«, in sicer predlog pravil o obnovi narave in predlog nove uredbe o trajnostni rabi pesticidov. Kljub temu, da se s cilji in z usmeritvijo strategije oz. omenjenih zakonodajnih predlogov v splošnem strinjam in podpiram krepitev trajnosti evropske kmetijske proizvodnje, ocenjujem, da grožnja največje prehranske krize, ki je posledica vojne v Ukrajini, ni najbolj primeren čas za sprejemanje zakonodaje, ki lahko ima za posledico občutno zmanjšanje proizvodnje hrane v Evropi. Zlasti problematično je tudi, da Komisija ni predstavila študije, ki bi pokazala vpliv predlagane zakonodaje na količino in ceno v Evropi pridelane hrane, posledice za evropske kmete, itd. Obstoji tudi nevarnost, da bomo prav zaradi novo predlagane zakonodaje v prihodnosti v Evropo morali uvažati hrano, pri pridelavi katere ne bodo upoštevani enaki standardi pridelave, kot so v veljavi v EU. Vsekakor se strinjam, da so koraki v smeri bolje nadzorovane in ciljne uporabe kemičnih pesticidov potrebni, vendar lahko določeni ukrepi brez preudarnega premisleka le poglobijo težave naše domače proizvodnje hrane in vodijo v rast uvoza. Kar pa nikakor ni v interesu niti naših kmetov niti potrošnikov. To še posebej velja v trenutnih razmerah naraščajočih cen energentov in večkratnega povečanja cen gnojil, zaradi česar kmetje enostavno pridelujejo manj oz. celo obupujejo in opuščajo proizvodnjo. Poleg tega kmetje potrebujejo ustrezen nabor orodij za zagotavljanje naše prehranske varnosti in pridelave zdrave hrane, kar po mojem mnenju omenjena zakonodaja ne naslavlja dovolj ustrezno. Zgolj osredotočanje na strožja pravila ne bo rešilo temeljnih težav, saj prepoved različnih kemičnih pesticidov, brez zadostnih in učinkovitih alternativ, ni učinkovita in vodi v še večje opuščanje kmetijske proizvodnje in zmanjšano pridelavo hrane. V kolikor Komisija misli resno z varovanjem biodiverzitete, ob hkratni skrbi za proizvodnjo hrane in ohranitvi kmetijske proizvodnje v EU, bi morala kvečjemu predlagati regulativni okvir za nove genomske tehnike, ki dejansko predstavljajo alternativo za zmanjšanje rabe kemičnih pesticidov ob hkratni ohranitvi ali celo povečanju proizvodnje hrane. A na to bomo očitno čakali še nekaj let. V politični skupini EPP bomo predlagano zakonodajo vsekakor podrobno preučili in se bolj kot na cilje, ki so sicer všečni, osredotočili na konkretne in oprijemljive politične poti, orodja in sredstva za doseganje resnične okoljske koristi in pomoči kmetom pri zelenem prehodu.«
Strasbourg, 8. junij 2022 – Evropski poslanci so na tokratnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu večino časa namenili obravnavi in sprejemanju zakonodajnih predlogov iz zakonodajnega svežnja “Pripravljeni na 55”, najobsežnejšega paketa zakonodaje v tem mandatu. Sveženj “Pripravljeni na 55” predstavlja podlago za preobrazbo evropskega gospodarstva, energetike, kmetijstva in transporta v smeri drastičnega zmanjšanja emisij CO2 za 55% do l. 2030, v primerjavi z l. 1990. Pri oblikovanju dela zakonodaje je sodeloval tudi evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP), ki se je v okviru odbora za regionalni razvoj (REGI) v imenu politične skupine Evropske ljudske stranke pogajal o predlogu uredbe o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 (t.i. uredba o delitvi bremen). Bogovič je v razpravi izpostavil, da zakonodajni paket “Pripravljeni na 55” odgovarja na podnebne spremembe, saj uzakonja zaveze iz evropskega podnebnega zakona in Pariškega sporazuma. “Posegamo na številna področja, ki bodo vplivala na naše življenje; na eni strani učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, na drugi strani pa tudi zmanjšanje izpustov v prometu, stavbah, industriji”, je dejal Bogovič in izpostavil, da k doseganju ciljev zmanjšanja emisij s pomembnim deležem prispevata tudi kmetijstvo in gozdarstvo, prvo z aktivnostmi iz osnovne kmetijske dejavnosti, drugo pa s ponori ogljika. https://www.youtube.com/watch?v=zeGbgUM6VuY Bogovič je opozoril, da ne smemo pozabiti na socialne in ekonomske posledice zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, saj bo to imelo vpliv tako na stroške gospodinjstev kot številnih gospodarskih dejavnosti. Na to po njegovem mnenju ustrezno odgovarja vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje in Sklada za modernizacijo, ki bosta pomagala pri odpravljanju energetske revščine in krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva s pospešitvijo vlaganj v čistejše tehnologije in delovne procese. “Ohraniti moramo tudi tehnološko nevtralnost, pa če hočete, ko govorimo o pridobivanju električne energije z jedrskimi elektrarnami, ali pa s sodobnimi avtomobili z notranjim izgorevanjem. Ves čas se moramo tudi zavedati, da mora ostali del sveta, ki proizvede 90 odstotkov globalnih emisij CO2, slediti našim prizadevanjem, saj bomo nasprotnem primeru vsi skupaj neuspešni. Vsekakor pa z vojno v Ukrajini vidimo, da ne živimo v idealnem svetu, zato moramo paziti tudi na učinke teh grozot okoli nas,” je zaključil Bogovič.
Strasbourg, Slovenj Gradec – 6. junij 2022 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je nagovoril zbrane udeležence na dogodku »Trajnostno. Pametno. Povezano« (ang.: »Sustainable. Smart. Connected). Dogodek je bil posvečen predstavitvi projekta »Pametna vas Sonce«, ki v celoti temelji na konceptu Pametnih vasi. Poslanec je v video nagovoru poudaril: »Ponosen sem, da je koncept Pametnih vasi, ki ga razvijam skupaj z izjemnimi ljudmi v Evropskem parlamentu, tako uspešen. Še posebej pa me veseli, da se v Sloveniji, natančneje v Slovenj Gradcu, izvajajo tako napredne in trajnostne rešitve, kot je »Pametno naselje Sonce«. Nove tehnologije nam prinašajo nove rešitve in zelo pomembno je, da sodobne tehnologije učinkovito uporabljamo tudi na podeželju. Novi modeli v kmetijstvu, oskrba z energijo in mobilnost pa so nujni za nadaljnji razvoj koncepta Pametnih vasi.« https://youtu.be/2FZc16VPw98 Pametna vas Sonce je hibridni ekosistem pametnega in trajnostnega podeželja. Gre za majhno podeželsko naselje, ki temelji na uporabi pametne tehnologije, hkrati pa omogoča kakovostno in zdravo bivanje. Zagotovljena je pretežna samooskrba z obnovljivimi viri toplotne energije, velika samooskrba z obnovljivimi viri električne energije, samooskrba z vodo, vzpostavljena je širokopasovna povezava z možnostjo uporabe najsodobnejše digitalne platforme za e-učenje, e-upravljanje, e-sodelovanje… Več o Pametni vasi Sonce si preberite tukaj.
La Palma, Bruselj – 26. maj 2022 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je z delegacijo odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI) med 23. in 25. majem obiskal otok La Palma na Kanarskih otokih v Španiji, ki ga je lansko jesen prizadel izbruh vulkana. Ogled območja, ki ga je prizadel vulkan in pogovor s prizadetimi prebivalci ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi je bil glavni namen obiska delegacije EP REGI na tem otoku. La Palma je eden od sedmih velikih otokov, ki sestavljajo špansko regijo Kanarski otoki. Na vseh sedmih otokih živi približno 2,1 milijona ljudi. Na otoku La Palma živi okoli 80.000 ljudi, je pa otok vulkansko najbolj aktiven med vsemi otoki, saj so bili po drugi svetovni vojni trije veliki izbruhi vulkanov v letih 1949, 1971 in zadnji, ki je začel z izbruhom lave 19. septembra 2021 ter bil aktiven kar 86 dni. Izbruh lave je bil zelo močan, saj je izbruhnil okoli 200 milijonov kubičnih metrov lave, volumen novo nastalega vulkana je okoli 40 milijonov kubičnih metrov, vulkan pa je izbruhnil tudi okoli 50 milijonov kubičnih metrov vulkanskega pepela. Vulkan je z lavo prekril okoli 1200 hektarjev (12 kvadratnih kilometrov) veliko območje. Lava je prekrila številne domove, šolo, trgovine, turistične objekte, kmetijska podjetja, sortirnico komunalnih odpadkov in kmetijska zemljišča. Povsem je uničena cestna, vodna, električna infrastruktura. Lava je prekrila tudi 220 hektarjev plantaž banan, kar je približno 7 % od skupnih 3000 hektarjev. Pridelava banan, ki predstavlja 30 % BDP otoka, je bila zelo prizadeta tudi zaradi ogromnih količin vulkanskega pepela. Med izbruhom vulkana je bilo evakuiranih okoli 7000 ljudi, 2400 ljudi pa je ostalo brez domov. EU je prek Solidarnostnega sklada doslej pomagala pri odpravi posledic s 24 milijoni evrov, kar je relativno malo, saj je škoda ocenjena na 1,2 milijarde evrov. Španska vlada je doslej zagotovila okoli 400 milijonov evrov. Skupaj s prizadetimi so evropski poslanci proučevali možnosti, kako odpraviti škodo in poiskati nove priložnosti za razvoj prek sredstev EU iz naslova Skupne kmetijske politike, Kohezijske politike in tudi prek sklada za obnovo in odpornost. Poslanci so si ogledali tudi astrološki observatorij Roque de los Muchacos, ki se nahaja na višini okoli 2400 metrov. Tu se nahaja največji teleskop na svetu in številni manjši teleskopi. Observatorij je bil delno subvencioniran iz sredstev evropskega regionalnega sklada. Teleskope uporabljajo znanstveniki z vsega sveta. Na otoku La Palma je zelo bujna vegetacija, saj ima otok dovolj padavin, stalna temperatura med 18 in 25 stopinj pa ustvarja ugodno klimo. Je pa življenja na otoku, v Atlantskem oceanu, oddaljenem 2000 km od Španije tudi zelo velik izziv, ko nepredvideni dogodki, kot je covid kriza, ali pa izbruh vulkana, prek noči uničijo turizem in kmetijstvo, panogi, od katerih je v veliki meri odvisen prihodek ljudi. Na otoku La Palma se tudi zelo bojijo, da bi jih zapustili mladi.
Bruselj, 19. maja – Pet slovenskih evroposlancev, Irena Joveva (Renew), Klemen Grošelj (Renew), Ljudmila Novak (EPP), Franc Bogovič (EPP) in Milan Brglez (S&D) so ta teden, v sredo, 17. maja, na avstrijskega zveznega kanclerja Karla Nehammerja, avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja ter evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson naslovili javno pismo, v katerem so podali kritiko do nedavne odločitve sosednje Avstrije, da ponovno podaljša nadzor na slovensko-avstrijski meji. Ta ukrep je po njihovem prepričanju neupravičen in nesorazmeren, kar potrjuje tudi veljavna evropska zakonodaja in nedavno izdano mnenje Sodišča EU. Poslanci so v javnem pismu izpostavili, da Slovenija več kot ustrezno naslavlja izzive na področjih iregularnih migracij, morebitnih terorističnih groženj in trgovine z ljudmi. Prepričani so, da delujoči schengenski sistem Avstriji ne predstavlja nikakršne grožnje, medtem ko nadzor na notranjih mejah EU močno omejuje svobodo gibanja. Prav tako po njihovem mnenju ne obstajajo nove grožnje, ki bi takšno odločitev upravičile, številna podaljšanja nadzora na notranjih mejah od leta 2015 pa po mnenju poslancev niso bila skladna s pravili. Poslanci so pozvali avstrijsko vlado, naj ponovno premisli o nameri glede vnovičnega podaljšanja nadzora na notranji meji EU, kot tudi Evropsko komisijo, da izda mnenje, če to zadeva nujnost ali sorazmernost načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah. Podpisani poslanci, med katerimi je tudi Bogovič, poudarjajo, da bi morala ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ostati ukrep v skrajni sili in da bi morali razmisliti o alternativnih ukrepih za nadzor na notranjih mejah.
-
Strasbourg – 5. april 2022 – Evropski parlament je danes glasoval o Poročilu o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Uredbe (EU), št. 347/2013 (COM(2020)0824 – C9-0417/2020 – 2020/0360(COD)) (v nadaljevanju TEN-E uredba). Kot poročevalec v senci v okviru Odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI) je pri pripravi poročila aktivno sodeloval tudi Franc Bogovič, evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP). Poročilo je bilo sprejeto s 410 glasovi. Z revizijo uredbe o TEN-E se bo zagotovilo, da bo strategija za razvoj energetske infrastrukture prilagojena novim okoljskim in družbenim zahtevam politike Evropske unije in Evropskemu zelenemu dogovoru. Hkrati se bo prispevalo tudi k uresničevanju ciljev, določenih v Pariškem sporazumu. Glavne prilagoditve strategije energetske infrastrukture, ki so potrebne zaradi zelenega dogovora in s katerimi se bodo znatno povečale proizvodnja in poraba energije iz obnovljivih virov ter zelena mobilnost, bodo močno vplivale na posamezne regije in na trg energije, vendar bo močna povezava s kohezijskimi politikami ter nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami zagotovila uspešno in koristno preobrazbo na gospodarski, socialni in individualni ravni. Z zagotovitvijo sinergij med vseevropsko energetsko infrastrukturo ter regionalnimi in nacionalnimi razvojnimi načrti in strategijami, strategijo za razvoj električne mobilnosti in drugimi razvojnimi projekti na tem področju bo uredba o TEN-E prispevala k ogljični nevtralnosti, gospodarski rasti, konkurenčnosti in socialnemu razvoju s povečanjem prispevka kohezijskih politik. Bogovičeva izjava glede TEN-E uredbe je podana v nadaljevanju: “Evropski parlament je danes glasoval o pravilih tako imenovanega vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E) za financiranje in gradnjo energetske infrastrukture. Zahvaljujoč TEN-E bo energija v Evropi bolj trajnostna, varnejša in cenovno dostopnejša. Uredba TEN-E namreč določa merila, na osnovi katerih so projekti čezmejne energetske infrastrukture upravičeni do evropskih sredstev v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in hitrih dovoljenj. Prav slednje je v tem trenutku ključno bolj kot kadarkoli prej, saj lahko zgolj dobri evropski energetski projekti zagotovijo delujoč energetski prehod in manjšo odvisnost od uvoza energije iz Rusije. Prepričan sem, da bo danes izglasovana uredba dobra osnova za več evropskih energetskih projektov skupnega interesa. Potrebujemo več evropskega sodelovanja, da zagotovimo, da bo naš prihodnji energetski sistem cenovno ugoden, varen in čist. Nova uredba bo prispevala k ciljem zmanjšanja emisij CO2 s spodbujanjem integracije obnovljivih virov energije in novih tehnologij čiste energije v energetski sistem. Slednji naj bi na podlagi sprejetega besedila še naprej povezoval regije, ki so trenutno izolirane od evropskih energetskih trgov, krepil obstoječe čezmejne povezave in spodbujal sodelovanje s partnerskimi državami. Pomagal bo tudi pri pravočasni dostavi čezmejne infrastrukture s predlaganjem načinov za poenostavitev in pospešitev postopkov izdajanja dovoljenj in dovoljenj.”
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
