Naslovnica
Ljubljana, 1. marec 2024 – »Slovenska podjetja, predvsem energetsko intenzivna, ki so že danes v samem svetovnem vrhu po trajnostnih kriterijih poslovanja, imajo na tem področju ambiciozne načrte. Zlasti v času globalnih izzivov je pomembno, da imamo nadzor nad lastnimi energetskimi viri«, je izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na mednarodni konferenci o vlogi malih modularnih reaktorjev v slovenski energetiki, ki sta jo organizirala GZS in evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Ta je dejal, da bo prehod v nizkoogljično družbo do leta 2050 zahteval vsaj podvojitev proizvodnje električne energije, ki bo morala biti na voljo ob vsakem vremenu, cenovno dostopna gospodinjstvom in industriji ter z minimalnimi izpusti toplogrednih plinov. »Podaljšanje življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn, izgradnja novih velikih ter pospešitev razvoja in izgradnja malih modularnih reaktorjev (SMR) so viri jedrske energije, ki bodo, v kombinaciji z obnovljivimi viri, bodoča mešanica energetskih virov Slovenije«, je prepričan Bogovič. Mali modularni reaktorji lahko pripomorejo k doseganju okoljskih ciljev Generalna direktorica GZS Nahtigal je poudarila, da se mora Slovenija čim prej odločiti glede izgradnje nove jedrske elektrarne (JEK 2), ki mora začeti obratovati leta 2037. Ob zavedanju, da bo po letu 2030 po vsej verjetnosti prenehala proizvodnja električne energije iz lignita v TEŠ in zaradi povečanih potreb po električni energiji (elektro-mobilnost, toplotne črpalke, vodik), je treba preučiti še dodatne potencialne vire energije kot so mali modularni jedrski reaktorji, ki so lahko zanimivi, med drugim tudi za pokrivanje potreb daljinskega ogrevanja, energetsko intenzivnih industrijskih obratov, proizvodnjo vodika, itd. Medtem, ko si EU prizadeva doseči ničelne neto emisije do leta 2050, se mali modularni reaktorji (SMR) pojavljajo kot obetavna rešitev, ki združuje nizkoogljično proizvodnjo električne energije z inovativno jedrsko tehnologijo. S svojo majhno velikostjo, modularno zasnovo, hitrejšo postavitvijo v prostor in prilagodljivo uporabo ponujajo učinkovito pot za razogljičenje različnih sektorjev, vključno s težko/energetsko intenzivno industrijo, daljinskim ogrevanjem in transportom. Evropski parlament je decembra 2023 s potrditvijo Poročila o malih modularnih reaktorjih pripravljenega s strani slovenskega evropskega poslanca Franca Bogoviča, priznal potrebo po podaljšanju življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn, gradnjo novih velikih jedrskih elektrarn in tudi potencial SMR pri povečanju energetske varnosti, zmanjševanju odvisnosti od zunanjih fosilnih goriv in podpiranju globalne konkurenčnosti EU na tem hitro razvijajočem se področju. Enako je tudi Evropska komisija drzno stopila na pot aktivne podpore sektorju, tako z lansiranjem SMR partnerstva leta 2021, kot tudi z lansiranjem SMR zavezništva (The European Industrial Alliance on Small Modular Reactors) v februarju letos. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je dejal: »Prav o malih modularnih reaktorjih sem v lanskem letu pripravil poročilo, ki je prejelo zgodovinsko kar dvo-tretjinsko podporo v Evropskem parlamentu. Hitrejše umeščanje v prostor, hitra izgradnja in serijska proizvodnja so prednosti SMR, ki se jih očitno vsi vse bolj zavedamo in ki bodo zelo pomembni pri razogljičenju daljinskega ogrevanja, industrijskih procesov, proizvodnji vodika in bodo nadomestili termoelektrarne na premog in uporabo drugih fosilnih goriv. Evropska komisija je letos ustanovila European Industrial Alliance za SMR (SMR zavezništvo), s katerim želi povezati vse, ki so pomembni za razvoj, izgradnjo, licenciranje, uskladitev postopkov umeščanja, razvoj potrebnih kadrov, ozaveščanje javnosti, itd. Upam, da bo prav današnja konferenca spodbudila slovenska podjetja in institucije, da se aktivno vključijo.« Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP)Foto: Boštjan Colarič Janez Gale, sekretar na Direktoratu za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je poudaril: »Na strateški ravni Republika Slovenija podpira nadaljnje izkoriščanje jedrske energije za proizvodnjo električne energije, tudi z izgradnjo nove jedrske elektrarne oziroma malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR). Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je bilo uspešno s prijavo v projekt Phoenix, ki ga je na konferenci ZN o podnebnih spremembah v Šarm el Šejku v Egiptu (COP27) napovedal odposlanec ameriškega predsednika za podnebje John Kerry. Cilj projekta Phoenix je pospešiti globalni zeleni prehod z zagotavljanjem svetovalno-tehnične pomoči pri odločanju o preusmeritvi obstoječih energetskih lokacij s premogovnimi elektrarnami v lokacije z varno in brezogljično proizvodnjo električne energije z majhnimi modularnimi reaktorji.« Andrei Goicea, direktor politike, nucleareurope, je predstavil SMR Zavezništvo (SMR Alliance): »Uvedba tehnologij SMR lahko Evropi prinese pomembne koristi, vključno z večjo energetsko neodvisnostjo, nižjimi emisijami CO2, novimi delovnimi mesti in gospodarsko rastjo. Z ustanovitvijo Evropskega industrijskega zavezništva za male modularne reaktorje (SMR), katerega glavni cilj je olajšati razvoj, varnost in implementacijo SMR v Evropi do začetka leta 2030, bomo podprli krepitev industrijske konkurenčnosti EU ter zagotovili močno jedrsko dobavno verigo in kvalificirano delovno silo.« Anne-Sophie Schmitt, vodja koordinacije in zunanjih odnosov, Nuward: »Projekt NUWARD SMR je namenjen zamenjavi starih elektrarn na premog, gorivo, nafto in plin z visokimi emisijami CO2 v Evropi in po svetu z malimi modularnimi rekatorji (SMR) ter podpira druge uporabe, kot so soproizvodnja toplote in električne energije, proizvodnja vodika in daljinsko ogrevanje. Temelji na preizkušeni tehnologiji PWR in zagotavlja 340 MWe energije brez ogljika ter pomaga spodbujati razvoj prožnega in učinkovitega evropskega energetskega sistema. Projekt temelji na usposobljenih in cenjenih prispevkih podjetij EDF, CEA, Naval Group, TechnicAtome, Framatome in Tractebel.« David Briggs, glavni operativni direktor, NAAREA, je spregovoril o naprednem SMR četrte generacije (4th generation) in poslovnem modelu oskrbe z električno energijo: »NAAREA, ki jo je leta 2020 ustanovil Jean-Luc Alexandre, je francosko visokotehnološko podjetje, ki ponuja edinstveno energetsko rešitev: XAMR® (eXtrasmall Advanced Modular Reactor), jedrski mikroreaktor 4. generacije. Z močjo 80 megavatov toplotne ali 40 megavatov električne energije bodo NAAREA XAMRs® omogočile uporabo aplikacij, ki bodo čim bližje potrebam industrije in lokalnih skupnosti. NAAREA s svojim sistemom ponuja popolnoma brezogljično, decentralizirano, neprekinjeno, nadzorovano in suvereno rešitev, ki je poleg običajnih jedrskih in obnovljivih virov energije tudi del energetske mešanice za ponovno industrializacijo Evrope.« Alberto De Min, glavni poslovni direktor, newcleo Ltd, si prizadeva uresničiti vizijo cenovno dostopnih, kompaktnih in varnih jedrskih reaktorjev skupaj z zapiranjem jedrskega gorivnega cikla. Z več kot 600 zaposlenimi po vsej Evropi newcleo načrtuje obrat za proizvodnjo goriva MOX in majhne modularne hitre reaktorje, hlajene s svincem, ki bi jih lahko poleg proizvodnje nizkoogljične električne energije uporabili tudi za podporo drugim aplikacijam, kot je proizvodnja kemikalij. Vladimir Radulović, raziskovalec, Odsek za reaktorsko fiziko Institut »Jožef Stefan« je spregovoril o vlogi raziskav, razvoja in izobraževanja pri razvoju SMR: »Institut Jožef […]
1. marec 2024, med 9:00 in 13:00 uro Lokacija: GZS, hala A, Dimičeva ulica 13, Ljubljana, Slovenija So-organizatorji: Gospodarska zbornica Slovenije Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) Izhodišča: Prehod v nizkoogljično družbo oziroma doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 zahteva podvojitev proizvodnje električne energije, ki mora biti na voljo ob vsakem vremenu, cenovno dostopna ljudem in gospodarstvu ter z minimalnimi izpusti toplogrednih plinov. Jedrska energija, v kombinaciji z obnovljivimi viri, je del mešanice energetskih virov, ki lahko Sloveniji zagotovi dolgoročno energetsko samozadostnost. Slovenija se mora čim prej odločiti glede izgradnje nove jedrske elektrarne (JEK 2), ki mora začeti obratovati leta 2037. Ob zavedanju, da bo po letu 2030 po vsej verjetnosti prenehala proizvodnja električne energije iz lignita v TEŠ in zaradi povečanih potreb po električni energiji (elektro-mobilnost, toplotne črpalke), je potrebno preučiti še dodatne potencialne vire energije kot so mali modularni jedrski reaktorji, ki so lahko zanimivi, med drugim tudi za pokrivanje potreb daljinskega ogrevanja, energetsko intenzivnih industrijskih obratov, proizvodnjo vodika, itd. Dogodek v soorganizatorstvu GZS in evropskega poslanca Franca Bogoviča se zato osredotoča na strateški pomen malih modularnih reaktorjev (SMR) v praksi v energetski krajini Evropske unije na splošno in Slovenije konkretno in na pregled tehnološkega razvoja SMR v Evropi, ki ga bodo predstavila vodilna podjetja na tem področju. Medtem ko si EU prizadeva doseči ničelne neto emisije do leta 2050, se SMR pojavljajo kot obetavna rešitev, ki združuje nizkoogljično proizvodnjo električne energije z inovativno jedrsko tehnologijo. SMR-ji s svojo majhno velikostjo, modularno zasnovo, hitrejšo postavitvijo v prostor in prilagodljivo uporabo ponujajo učinkovito pot za razogljičenje različnih sektorjev, vključno z težko/energetsko intenzivno industrijo, daljinskim ogrevanjem in transportom. Evropski parlament je decembra 2023 s potrditvijo poročila slovenskega evropskega poslanca Franca Bogoviča priznal potencial SMR pri povečanju energetske varnosti, zmanjševanju odvisnosti od zunanjih fosilnih goriv in podpiranju globalne konkurenčnosti EU na tem hitro razvijajočem se področju. Enako je tudi Evropska komisija drzno stopila na pot aktivne podpore sektorju, tako z lansiranjem SMR partnerstva novembra lani, kot tudi z lansiranjem SMR zavezništva (SMR Alliance) v februarju letos, ki naj bi olajšalo sodelovanje deležnikov na ravni EU in pospešilo uvedbo SMR ter zagotovilo močno dobavno verigo EU, vključno z usposobljeno delovno silo. Zavezništvo naj bi izkoristilo proizvodne in inovacijske zmogljivosti EU za pospešitev uvajanja prvih projektov SMR v EU do začetka leta 2030 v skladu z najvišjimi standardi jedrske varnosti, okoljske trajnosti in industrijske konkurenčnosti. Ključni vidiki vključujejo potrebo po celoviti strategiji za uvedbo SMR, ki upošteva posebne potrebe različnih regij in sektorjev ter obravnava izzive postopkov licenciranja, globalnega razvoja dobavne verige, javnega dojemanja in ravnanja z odpadki. Razprava bi morala poudariti nujnost skupnih prizadevanj in finančne podpore za raziskave, razvoj, nadaljnje izobraževanje, da se tehnologije v tem sektorju uresničijo in s tem prispevajo k energetski mešanici in podnebnim ciljem EU. Poseben poudarek je namenjen prav vzpostavitvi ustreznih dobavni verig in zlasti povezovanju industrije in povpraševalcev s ponudniki na trgu, ob upoštevanju kadrov, različnih poslovnih modelov in know-how, ki ga ponudniki ponujajo. Ključni poudarki: Predstavitev malih modularnih reaktorjev: EU si je postavila zahtevno ambicijo, da do leta 2050 doseže ničelne neto emisije, ta cilj zahteva energetski sistem z zelo nizkimi emisijami ogljika, ki temelji na obnovljivi in jedrski energiji, dveh hrbtenicah prihodnje mešanice energetskih virov. Mali modularni reaktorji (SMR) so jedrski reaktorji v razponu moči od 10 do 300 MW. Temeljijo na obstoječih tehnologijah in so zasnovani za gradnjo v tovarnah v standardizirani modularni obliki. Velika prednost je, da jih je mogoče tovarniško sestaviti in nato poslati in namestiti na kraju samem. SMR bi se lahko med drugim uporabljali za proizvodnjo električne energije na oddaljenih območjih z omejeno zmogljivostjo omrežja ali na območjih, kjer uporaba velikih tradicionalnih jedrskih elektrarn morda ni mogoča. SMR ponujajo prihranke pri stroških in času gradnje ter imajo manjše potrebe po gorivu. Prednosti tehnologije: SMR-ji s svojo majhno velikostjo, modularno zasnovo, hitrejšo postavitvijo v prostor in prilagodljivo uporabo ponujajo učinkovito pot za razogljičenje različnih sektorjev, vključno z težko/energetsko intenzivno industrijo, daljinskim ogrevanjem in transportom. Ena najpomembnejših prednosti SMR je poenostavitev in standardizacija zasnove, ki ima lahko pozitiven učinek na skupno ceno naložbe in se lahko postopoma širi glede na naraščajoče povpraševanje po energiji. Dinamika razvoja: Ključno pri implementaciji SMR bo vprašanje, kakšna je trenutna dinamika razvoja in kdaj lahko pričakujemo implementacijo v praksi. Po prognozah bi SMR bi lahko postali komercialno uspešen jedrski proizvod do zgodnjih 2030-ih. Lahko implementacijo pospešimo? Politična volja obstaja, ji lahko industrija sledi? Izzivi in priložnosti: Obravnavanje izzivov pri uvajanju SMR, kot so licenciranje, pomanjkanje kadrov, razvoj dobavne verige in javno dojemanje, ob poudarjanju priložnosti, ki jih SMR predstavljajo v energetskem sektorju.Skupna prizadevanja za uvajanje: Raziskovanje potrebe po sodelovanju med državami članicami EU, industrijskimi deležniki in raziskovalnimi organizacijami za učinkovit razvoj in uvajanje SMR.Finančna podpora ter raziskave in razvoj: Razprava o potrebi po finančni podpori ter usmerjenih raziskavah in razvoju za premagovanje tehnoloških ovir, kadrovskih omejitev in zagotovitev uspešnega uvajanja SMR v prostor.SMR in globalna konkurenčnost EU: Ocena, kako lahko SMR prispevajo k povečanju konkurenčnosti EU na svetovnem trgu jedrske tehnologije in v gospodarstvu ter prispevajo k trajnostni prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika.Priložnosti Slovenije za integracijo SMR v načrtovano energetsko infrastrukturo: Slovenija bi se morala vključiti v mednarodne konzorcije SMR in temeljito razmisliti o možnostih umestitve nekaj enot po 300 MW na primerne lokacije, tam kjer potrebujemo toploto za daljinsko ogrevanje ali v industrijske namene. S štirimi takšnimi enotami bi dobili skupno proizvodnjo 1200 MW električne moči in okrog 2000 MW toplotne moči, kar so sedanje instalirane kapacitete za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje v Sloveniji. S tem bi lahko povsem opustili uporabo premoga za proizvodnjo toplote. Izgradnja bi lahko potekala postopoma po posameznih enotah, kar je investicijsko bistveno manjše breme, kot izgradnja ene velike jedrske elektrarne. Več enot pomeni tudi večjo zanesljivost obratovanja in manjšo potrebo po rezervnih virih. Dnevni red: 9:00 – 9:30 Registracija 9:30 – 9:45 Vesna Nahtigal, GZS, Potrebe slovenskega gospodarstva po nizkoogljični, zanesljivi in cenovno konkurenčni energiji 9:45 – 10:00 Franc Bogovič, MEP, SMR Poročilo in aktualne evropske tendence razvoja 10:00 – 10:15 Janez Gale, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike […]
Strasbourg, 27. februar 2024 – Večina poslancev Evropskega parlamenta (EP) je danes, kljub nasprotovanju številnih poslancev Evropske ljudske stranke (EPP Group), med katerimi je tudi Franc Bogovič (SLS/EPP), dokončno sprejela Uredbo o obnovi narave (t. i. zakon o obnovi narave), s katero se za države članice EU določajo zavezujoči cilji in ukrepi za ohranje ekosistemskih funkcij ekosistemov. Kljub izboljšanju besedila tekom pogajanj med EP in Svetom EU in omilitvi prvotno predlaganih ukrepov je Bogovič, podobno kot pri glasovanju o stališču EP do tega predloga zakonodaje julija lani, glasoval proti in tako izrazil nezadovoljstvo nad dodatnimi administrativnimi bremeni, ki jih prinaša zakon o obnovi narave. V EU imamo že danes 22 uredb in direktiv s področja varovanja narave, ki zelo otežujejo kmetovanje in ostale postopke umeščanja v prostor, vključno z umestitvijo kapacitet za proizvodnjo obnovljivih virov energije, dodatne uredbe zato ne rabimo. “Že po glasovanju lanskega julija sem opozoril, da bo izvajanje zakona o obnovi narave zelo zahtevno in bo zagotovo prineslo dodatne obremenitve tako kmetom in gozdarjem kot nacionalnim administracijam, ki bodo odgovorne za pripravo in spremljanje nacionalnih programov za obnovo narave. Obstaja popolnoma upravičen strah, da bodo države ta zakon uporabile za uvedbo nove birokracije ter novih obveznosti spremljanja in poročanja o stanju ohranjenosti površin za kmete in lastnike gozdov. Obenem bodo države trdile, da jih v to sili Bruselj oz. EU. Z današnjim glasovanjem večina kolegov v Evropskem parlamentu kaže popolno ignoranco do evropskih kmetov, ki so pretekle tedne in mesece upravičeno na cestah,” uvodoma poudarja Bogovič, ki dodaja, da se zelo zaveda potrebe o ohranjanju ekosistemov in je tako sam kot v EPP Group za obnovo narave, a proti konkretno predlagani slabi zakonodaji. Bogovič izpostavlja, da se s takšno zakonodajo, ki ne upošteva tistih, ki jih bo tudi najbolj prizadela, EU še bolj oddaljuje od ljudi. Zmanjšanje kmetijskih površin zaradi varovalnih ukrepov bo pomenilo zmanjšanje kmetijske proizvodnje in dvig cene hrane ter še večjo odvisnost od uvožene hrane. Po Bogovičevih besedah bo zaradi tega, poleg kmetov, ki bodo ostali brez prihodkov ali z nižjimi prihodki, najkrajšo potegnil potrošnik, ki bo imel bistveno manjši dostop do kakovostne, zdrave in hranljive hrane. “Treba je priznati, da je končno besedilo uredbe bistveno drugačno od Timmermansovega predloga, ki je bil popolnoma ideološki, praktično neizvedljiv in katastrofalen za kmete, lastnike gozdov, ribiče in lokalne oblasti. Prenovljeno besedilo je zdaj res da boljše, a interesov kmetov in gozdarjev, ki jim je ohranjanje narave v največjem interesu, še zdaleč ne postavlja na prvo mesto. Kljub zmanjšanju ambicij glede obnove kmetijskih površin in načelno prostovoljni naravi predlaganih ukrepov, je utopično pričakovati, da države kmetom ne bodo naložile novih bremen. V trenutnih razmerah, ko kmetje na ulicah evropskih mest jasno izkazujejo nezadovoljstvo nad okoljskimi ukrepi EU, ko s številnimi poslanskimi kolegi opozarjamo, da je treba “pritisniti na zavoro” pri izvajanju evropskega zelenega dogovora in ko tudi Komisija ter kmetijski ministri držav članic EU pozivajo h konkretnim spremembam “zelene arhitekture” Skupne kmetijske politike EU (SKP), je sprejetje takšnega zakona o obnovi narave neodgovorno in zagotovo ne bo pripomoglo k umiritvi strasti med evropskimi kmeti. Kvečjemu nasprotno,” zaključuje Bogovič.
Bruselj, 21. februar 2024 – Evropski parlament (EP) v teh dneh pričenja z obravnavo predloga uredbe o začasnih ukrepih za trgovinsko liberalizacijo z Ukrajino, ki predvideva obnovitev začasne opustitve uvoznih dajatev in kvot za ukrajinski izvoz kmetijskih proizvodov v EU za eno leto in krepitev zaščite občutljivih kmetijskih proizvodov EU ter s tem zaščite evropskih kmetov. Slednje se kaže s predlogom za vzpostavitev zaščitnega mehanizma, ki naj bi zagotavljal hitro posredovanje v primeru večjih motenj na trgu EU oz. trgih posameznih članic EU. Samodejni zaščitni ukrepi naj bi veljali na uvoz jajc, perutnine in sladkorja iz Ukrajine, ki so močno presegli običajno ponudbo na trgih in tako destabilizirali trg in cene. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) sicer pozdravlja namero Evropske komisije za zaščito kmetijskih sektorjev EU, ki jih te omejitve zadevajo, a kljub temu ocenjuje, da ima predlog številne pomanjkljivosti, tako glede samih proizvodov, ki se uvažajo v EU iz Ukrajine kot postopka sprožitve t. i. zasilne zavore pri uvozu v EU. Povečanje izvoza iz Ukrajine je namreč zelo negativno vplivalo na evropski prehrambeni trg, na seznamu blaga recimo tudi manjkajo žita in oljnice. Težave, s katerimi se soočajo evropski kmetje, se iz meseca v mesec poslabšujejo. Uvoz žit iz Ukrajine v obdobju julij – september 2023 je bil za 30–40 % višji od tistega, zabeleženega v enakem obdobju prejšnjega leta, kljub dejstvu, da je liberalizacija trgovine že potekala. Trenutno se cena ukrajinske koruze in krmne pšenice, ki prihaja v pristanišče Odesa, giblje med 150 in 160 EUR/t, v primerjavi s povprečno 180 EUR za proizvodnjo v EU. Kljub visokim prevoznim stroškom, žita iz Ukrajine prepravljajo evropski trg, kar znižuje cene proizvodov iz EU. Po Bogovičevem mnenju je zato treba nujno razširiti seznam izdelkov, za katere morajo veljati zaščitni ukrepi, skrajšati obdobje za sprožitev teh ukrepov s predlaganih 21 dni na 10 ter prilagoditi referenčno obdobje za izračun uvoznih pragov s predlaganega obdobja 2022 – 2023 na 2021 – 2022. Zato je Bogovič, tako sam kot skupaj z nekaterimi ostalimi poslanci Evropske ljudske stranke, pripravil številne amandmaje za mnenje odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) k navedeni uredbi, ki naslavljajo omenjene pomanjkljivosti predloga uredbe ter krepijo zaščito evropskih kmetijskih trgov in kmetov samih. Predlogi razširjajo nabor proizvodov, ki bodo pod zaščitnimi ukrepi, na vsa žita, oljnice in med, prilagajajo referenčno obdobje na leta 2021 – 2023 (oz. 2021 – 2022), skrajšujejo obdobje za sprožitev zaščitnih ukrepov na 10 dni od ugotovljenega preseganja dovoljenih vrednosti in ukrajinskim organom nalagajo strožjo sledljivost izvoženega blaga – tako pri tranzitu skozi EU kot izvozu v EU. Odbor AGRI bo o svojem mnenju glasoval v ponedeljek, 26. februarja 2024, glasovanje v pristojnem odboru EP za mednarodno trgovino (INTA) pa je predvideno v začetku meseca marca. Temu sledi glasovanje na plenarnem zasedanju EP sredi marca. Uveljavitev zakonodaje je predvidena za začetek junija letos. Dodatno k temu je Bogovič sopodpisal tudi poziv predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen o krepitvi zaščite evropskih kmetijskih sektorjev, ki so najbolj na udaru zaradi uvoza iz Ukrajine. Poziv je podan na pobudo evropskih poslank iz Francije Anne Sander (EPP) in Irene Tolleret (Renew Europe).
Strasbourg, 6. februar 2024 – Poslanci Evropskega parlamenta na prvem februarskem zasedanju EP obravnavajo tudi Predlog uredbe o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi tehnikami žlahtnjena (NGT), ki postavlja regulativni okvir za urejanje NGT v kmetijstvu na ravni EU. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) in član Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) je pred jutrišnjim glasovanjem o predlogu stališča EP do omenjene uredbe podal spodnjo izjavo za javnost: “Evropsko kmetijstvo mora odgovoriti na veliko izzivov današnjega časa. Prva prioriteta je zagotovitev prehranske varnosti v EU in ustrezna reakcija na posledice podnebnih sprememb. Kmetijstvo potrebuje nove sorte, ki bodo odporne na sušo, nove bolezni, škodljivce, zahteva se dvig kakovosti pridelkov. Poleg vsega naštetega se zavedamo, da bo v kmetijstvu treba zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in gnojil, ob hkratni zagotovitvi iste ravni prehranske varnosti. Za naslavljanje teh izzivov potrebujemo nove inovativne rešitve, ki nam bodo omogočile proizvesti dovolj hrane. Evropski kmetje zato potrebujejo nove praktične rešitve, ki bodo služile tako evropski prehranski varnosti kot okolju. Nove genomske tehnike (NGT) so se v zadnjih 20 letih hitro razvijale v mnogih delih sveta, nekatere aplikacije NGT so že na trgu nekaterih trgovinskih partnerjev EU. V prihodnjih letih se pričakuje še več rešitev v različnih sektorjih, velika večina izven EU. EU tu torej močno zaostaja predvsem za Veliko Britanijo, ZDA, Japonsko, Kitajsko in številnimi afriškimi državami, kjer so te tehnike že v uporabi. Sedanji regulativni okvir EU ne omogoča zadostnega odkrivanja in razlikovanja izdelkov NGT, ki ne vsebujejo tujega genskega materiala. V EU obstaja veliko zanimanje za raziskave, povezane z NGT, žal pa ima trenutni regulativni okvir za države in potencialne vlagatelje negativen vpliv na javna in zasebna vlaganja v raziskave ter inovacije v NGT v EU. Temu v svojem pozivu k sprejetju ustreznega regulativnega okvira o NGT pritrjuje tudi 37 prejemnikov Nobelove nagrade in preko 1500 znanstvenikov. Na podlagi analiz Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je mogoče rastlinske proizvode s podobnimi profili tveganja pridobiti s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, ciljno mutagenezo in cisgenezo, a so ti postopki precej bolj dolgotrajni od uporabe NGT, saj trajajo med 30 do 40 let, medtem ko pridemo z uporabo NGT do istih rezultatov v približno petih letih. NGT so torej različne tehnike, ki spreminjajo genetski material istega organizma in pospešujejo naravne procese ter tako krepijo odpornost rastlin na podnebne spremembe, bolezni, škodljivce in izboljšujejo kakovost pridelkov. Z NGT se uporabljajo geni iste vrste, ne vnašajo se geni drugih vrst. V prvi vrsti gre torej za pospeševanje naravnih procesov v sami rastlini, ne z vnašanjem genskega materiala od drugod. Kot je v študiji ugotovila Evropska komisija, NGT lahko pripomorejo k večji trajnosti, odpornosti na vremenske vplive in škodljivce ter zagotavljanju stabilnejših letin ob hkratnem zmanjšanju rabe gnojil in pesticidov. Navedena študija je prav tako poudarila dosledno uporabo previdnostnega načela pri sprejemanju odločitev o dovoljevanju rabe NGT in izločitev rabe NGT v ekološkem kmetovanju. Paradoksalno je, da zagovorniki prepovedovanja rabe FFS in gnojil hkrati želijo onemogočiti tudi inovacije in vlaganja v nove tehnologije, ki lahko bistveno okrepijo odpornost rastlin na zunanje vplive in s tem drastično zmanjšajo potrebe po rabi FFS in gnojil. Posledica česar bo zgolj, da bomo morali uvažati hrano iz držav, ki omogočajo rabo NGT, ali ki dovoljujejo proizvodnjo hrane pod bistveno nižjimi standardi kot v EU. Kritiki NGT se tudi sklicujejo, da so te tehnike le “GSO v ovčji preobleki”, a temu ni tako. Pri GSO tehnologiji se tuji geni ali DNK iz ene vrste prenesejo v drugo, da se ustvari želena lastnost, gre torej za nenaraven prenos genov med vrstami. To so bistveno manj natančne tehnike od NGT. O razširjeni rabi GSO imam tudi sam že vrsto let pomisleke. Pri NGT tehnikah pa gre, kot rečeno, za bistveno bolj ciljno in natančno urejanje ali spreminjanje že obstoječih genov v organizmu brez dodajanja tujih genov. Rezultat uporabe NGT tehnik je odstranitev mutacij ali sprememba izražanja genov, kar ima za rezultat odpornejše organizme. Kritike NGT skrbi tudi patentiranje novih vrst, proizvedenih z NGT, in tako nevarnost za vse ostale vrste semenskega materiala. Tudi ta pomislek je brez osnove, saj je v dopolnjenem predlogu zakonodaje jasno določena prepoved vseh patentov, vloženih za rastline NGT, rastlinski material, njihove dele, genetske informacije in procesne lastnosti, ki jih vsebujejo. Prepoved je določena ravno z namenom, da bi se izognili pravni negotovosti, povečanim stroškom in novi odvisnosti kmetov od multinacionalk. Jasno je zapisana tudi prepoved rabe NGT v ekološkem kmetovanju. Tako kot pri energetiki in dopolnjevanju različnih nizko oz. brezogljičnih virov energije, tudi v kmetijstvu zagovarjam načelo “in – in”, ne “ali – ali”. Sam seveda zelo podpiram tudi in predvsem konvencionalno, ekološko, agro-ekološko oz. biodinamično kmetijsko pridelavo, prostor in trg je na razpolago za vsakega izmed teh načinov pridelave. Dejstvo pa je, da bomo prehransko varnost ter trajnost in odpornost celotnega kmetijskega sektorja najbolj izboljšali z inovacijami v konvencionalnem kmetovanju, ki pridela veliko večino hrane, in kjer lahko NGT predstavljajo enega izmed pomembnejših orodij za zaščito pridelkov, zmanjševanje rabe FFS, ohranjanje produktivnosti in dohodka kmetov ter dostopnih cen za potrošnike. Podobno kot v farmaciji in medicini, tudi v kmetijstvu nujno potrebujemo inovacije proti novim boleznim in škodljivcem. Evropski kmetje potrebujejo več priložnosti in manj prepovedi. Zakonodaja o NGT jim daje ravno to – jasnost za raziskave in inovacije za rastline, ki so bolj hranljive, se lahko boljše prilagajajo spreminjajočim se podnebnim razmeram in so bolj odporne proti škodljivcem in boleznim. Z jutrišnjo potrditvijo stališča EP do predloga uredbe o NGT se pred pričetkom pogajanj z državami članicami EU zavzemamo za naslednje: podpora previdnostnemu načelu ter zaščiti zdravja ljudi in živali;prepoved vseh patentov, vloženih za rastline NGT, rastlinski material, njihove dele, genetske informacije in procesne lastnosti, ki jih vsebujejo, da bi se izognili pravni negotovosti, povečanim stroškom in novi odvisnosti kmetov in rejcev;prepoved NGT v ekološkem kmetijstvu;države članice lahko sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nenamerne prisotnosti rastlin NGT;omejitev treh modifikacij na gensko zaporedje, z zamenjavo največ 20 nukleoidov za NGT 1 rastline; ustrezno označevanje semen NGT in vzpostavitev javnega spletnega seznama vseh rastlin NGT 1;ni obveznega označevanja na ravni […]
Strasbourg, 6. februar 2024 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) pozdravlja napoved umika predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki jo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. »Novembra lani smo z zavrnitvijo predloga Uredbe o trajnostni rabi pesticidov (SUR) v Evropskem parlamentu dosegli zmago zdrave kmečke pameti v hramu evropske demokracije in dali veliko zaušnico Evropski komisiji z zavrnitvijo tega ideološkega predloga uredbe, ki je stiskala v kot slovenske in evropske kmete ter ogrožala prehransko varnost v EU! Veseli me, da je naše sporočilo razumela in sprejela tudi Evropska komisija na čelu s predsednico von der Leyen, zato je njena napoved umika uredbe o trajnostni rabi pesticidov razumna, pravilna in edina možna,« pravi Franc Bogovič (SLS/EPP), ki se je v imenu skupine Evropske ljudske stranke – v okviru Odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) pogajal o besedilu uredbe SUR in vložil veliko truda za izboljšanje prvotnega izredno škodljivega predloga oz. naporov za zavrnitev predloga uredbe v celoti. »Izjemno me veseli, da je, čeprav pozno, in šele ko so evropski kmetje preplavili evropska mesta, prevladal zdrav razum tudi v Evropski komisiji. Upam, da ta ne bo več prihajala pred kmete z nerealnimi, nestrokovnimi in škodljivimi zeleno-ideološkimi ukrepi, ki bodo ogrožali evropsko kmetijsko in prehransko varnost. Predvsem pa, da bo razumela, da kmetijska politika ostaja ena temeljnih evropskih politik, in da se ukrepe za kmetijstvo sprejema le in izključno v dialogu s kmeti. Nič o kmetu, brez kmeta!« je jasen Bogovič.