Naslovnica
Bruselj, 15. november 2022 – V organizaciji Wilfried Martens Centre for European Studies, katerega član je tudi Inštitut dr. Antona Korošca (INAK), je danes v Bruslju potekalo največje srečanje desno-sredinskih političnih fundacij. Dogodek, ki je tokrat potekal pod naslovom Obdobje negotovosti in priložnosti v EU, je združil inštitute, politike in uradnike EU, z namenom širše razprave o prednostnih nalogah domače in evropske politike. Med devetimi panelnimi razpravami, ki so potekale v okviru dogodka, je INAK sodeloval s panelom: »Bo energetski krizi sledila prehranska kriza?« ki je osvetlil vpliv trenutne energetske krize na prihodnost kmetijskega sektorja in zagotavljanje nadaljnje prehranske varnosti v EU. Razpravo je moderiral evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), v njej pa sta sodelovala še poslanec Evropskega parlamenta iz Italije Herbert Dorfmann (EPP) ter Emma Brown, direktorica za javne politike pri CropLife Europe. Na začetku razprave je Bogovič opomnil na 60. obletnico Skupne kmetijske politike EU (SKP), ki jo obeležujemo prav letos in poudaril pomen SKP za razvoj evropskega kmetijstva, podeželja in krepitve trajnosti kmetijske pridelave. SKP se je po Bogovičevih besedah dobro izkazala že v Covid-19 krizi, ruska agresija v Ukrajini pa je dokončno spodbudila večje zavedanje o pomenu prehranske varnosti EU in potrebo po njeni ohranitvi. Bogovič je ocenil, da je vojna v Ukrajini razgalila odvisnost EU od tretjih držav na področjih vojaške in energetske varnosti, medtem ko je zagotavljanje prehranske varnosti zaenkrat še v rokah EU, a se lahko tudi to hitro spremeni, v kolikor ne bomo previdni. Zato je po njegovih besedah cilje Evropskega zelenega dogovora in Strategije “Od vil do vilic” treba izvajati “po pameti”, pred očmi imeti celovito sliko posledic izvajanja teh ciljev – ne le na okoljski del trajnosti, pač pa tudi na ekonomski in socialni steber trajnosti – predvsem za kmete, ki bodo izključni nosilci predvidenih sprememb. Z Bogovičem se je strinjal Dorfmann, ki je za izzive, pred katerimi se trenutno nahaja sektor kmetijstva v EU, potegnil vzporednice z določenimi napačnimi politikami na področju energetike, kjer so določene države zmanjševale proizvodnjo “umazane” energije in jo nadomeščale z enako “umazano” energijo, proizvedeno izven EU. Po njegovem mnenju se nam lahko podobno zgodi tudi na področju kmetijstva, če bomo bolj sledili ideologijam kot znanstvenim dejstvom in izkušnjam s terena. Dorfman je poudaril, da morajo družinske kmetije ostati v jedru evropskega kmetijskega modela, da je krepitev trajnosti kmetijske proizvodnje nujna, a v skladu z realističnimi cilji in alternativami ter da je v javnosti treba spremeniti dojemanje kmeta kot nekoga, ki proizvaja hrano in ne nekoga, ki je odgovoren za vse probleme tega sveta. To je po njegovem mnenju nujno, če želimo v kmetijstvo privabiti mlade. V delu razprave, ki se je nanašala na predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov (t. i. SUR uredba) je Emma Brown poudarila, da proizvajalci sredstev za zaščito rastlin podpirajo ambicije Evropskega zelenega dogovora in razumejo potrebo po zmanjševanju okoljskih vplivov pesticidov. Dodala pa je, da je treba najti ravnotežje med ambicijami in ekonomičnostjo ter produktivnostjo kmetijske pridelave. Po njenih besedah je kmete treba spodbujati k integriranemu varstvu rastlin, inovativnim rešitvam in rabi biopesticidov, ki pa morajo postati učinkovitejši in dostopnejši. Dorfmann je dodal, da je predlog SUR uredbe za politično skupino EPP nesprejemljiv, saj ne upošteva realnosti na terenu. Med t. i. zaščitena območja, na katerih po predlogu uredbe naj ne bi bilo dovoljeno uporabljati nobenih pesticidov, tudi biopesticidov ne, spada npr. veliko vinogradov in sadovnjakov, kjer je raba pesticidov neizogibna, prehod v popolnoma ekološko pridelavo pa praktično nemogoč. Stvari so po njegovem mnenju bistveno bolj zapletene, zato je arbitrarno in politično določanje ciljev zmanjšanja rabe pesticidov, brez ustrezne ocene vpliva na prehransko varnost in konkurenčnost kmetijstva ter brez razumevanja realnega stanja v državah članicah, napačno. Bogovič je ob tem dodal, da v Sloveniji 51 % kmetijskih površin spada pod t. i. zaščitena območja, zato bi uveljavitev takšnih ciljev pomenila še večje opuščanje kmetij, predvsem vinogradov in sadovnjakov, rezultat česar bi bila dodatno zmanjšana samooskrba in pospešitev zaraščanja. Dodal je še, da potrebujemo ustrezno ravnotežje med različnimi vrstami kmetijske proizvodnje – tradicionalno, ekološko, integrirano,… Razprava se je zaključila s pogledom v prihodnost evropskega kmetijstva. Brownova je izpostavila, da je industrija na razpotju: digitalna preobrazba, ohranjanje prehranske varnosti in zahteve po konkurenčnosti. Konkurenčnost se ne zgodi čez noč. Industrija po njenih besedah potrebuje stalnost za vlaganja in stabilen regulativni okvir. Obstaja namreč negotovost ali se bodo podjetja odločala vlagati v EU, saj traja obdobje razvoja in sprostitve novih pesticidov na trg cca. 11 let, pri biopesticidih je to obdobje 5-7 let. Bogovič je zaključil, da nas mora trenutna kriza zbuditi. Prehranska varnost namreč ni samoumevna, zato jo je nujno treba ohranjati in krepiti.
Bruselj, Ljubljana – 3. november 2022 – V pisarni evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) je pred kratkim opravil 6 mesečno stažiranje študent Filip Repič. Za spletno stran poslanca je strnil svoje vtise o izkušnji stažiranja pri Bogoviču in njegovi ekipi, doživetju Evropskega parlamenta, Bruslja in obsika kraja Gent v Belgiji. V nadaljevanju je podan njegov prispevek: “Sem Filip Repič, študent 2. letnika fizioterapije na Alma Mater Europaea v Mariboru. Že pred dobrima dvema letoma sem spoznal evropskega poslanca g. Franca Bogoviča in se seznanil z možnostjo stažiranja v njegovi poslanski pisarni. Izvedba je nato zaradi Covid-19 zastala in jo je bilo mogoče izpeljati šele v tem letu. Stažiranje ali praksa pri evropskem poslancu Francu Bogoviču je bila ena mojih najboljših izkušenj v življenju. Bila je priložnost, ki mi je prinesla ogromno novega znanja in razširila obzorja, ne samo na področju dela v Evropskem parlamentu, temveč tudi življenja v tujini. Opravljanje moje prakse se je najprej začelo v pisarni g. Bogoviča v Ljubljani, kjer sem dva dni spoznaval način dela in institucije. Po tej t. i. prvi fazi je sledila pot v Belgijo, kamor sem odpotoval v soboto, 17. 9. 2022, ko sem iz zagrebškega letališča odletel v Bruselj. Po prihodu na letališče v Bruslju, sem se z avtobusom odpravil proti SPC–ju (Slovenski pastoralni center), kjer sem stanoval v času dela pri evroposlancu. Z delom v Evropskem parlamentu sem pričel v ponedeljek, 19. 9. 2022. Sprejel me je poslančev asistent Jure, ki mi je razkazal parlament in me seznanil z delom v bruseljski pisarni. Delo je bilo zelo raznovrstno, od prevajanja dokumentov, zbiranja informacij in pisanja iztočnic za poslančeve intervjuje, pisanja zapisnikov sestankov, do objavljanja podnapisov na videoposnetkih in pisanja novic za spletna omrežja, ena izmed lažjih nalog pa je bilo kuhanje kave. Med bivanjem v SPC-ju sem spoznal tudi druge stažiste iz Slovenije, s katerimi smo se odlično ujeli. Ob večerih smo radi pogledali kakšen film ali pa serijo, se ob tem pogovarjali in spili kakšno pivo. Ob četrtkih smo radi zašli na »Plux«, kjer smo se družili tudi s stažisti iz drugih držav in kjer so bile zabave, s katerih smo se vračali v zgodnjih jutranjih urah. Med vikendi, ko sta na obisk prišla bratranec in sestrična, smo si ogledali mesto Bruselj, ki je zares ogromno. Videl sem vse največje znamenitosti mesta kot sta npr. Atomium in Manneken Pis, seveda pa sem z veseljem zavil tudi v Delirium Village, kjer se nahajajo pristni belgijski pubi s široko paleto belgijskega piva. Ogledal sem si tudi mesto Gent, ki mi je bilo osebno bolj všeč, saj je manjše, pa tudi tamkajšnja arhitektura mi je bila lepša. V Gentu je bilo tudi veliko manj tujcev in smeti na ulicah, katere so me na začetku bivanja v Bruslju konkretno šokirale. Po opravljeni praksi z veseljem ugotavljam, da mi je prinesla veliko. Dobil sem nove izkušnje za življenje (kot so, kako se sam znajti v tako velikem mestu, da se še kako splača potruditi za izobrazbo in bolj lagodno življenje, izboljšal pa sem tudi svoje znanje angleščine), uresničila se mi je tudi želja po življenju in delu v tujini. Na koncu se želim g. evroposlancu Francu Bogoviču prisrčno zahvaliti, da me je sprejel med svoje stažiste in mi s tem omogočil spoznati delo in življenje v Evropskem parlamentu. Hvala tudi njegovi ekipi, s katero sem se lepo razumel in so me usmerjali pri delu.” Filip Repič
Lednice, Češka – 27. in 28 oktober – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je z drugimi poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki Evropske komisije, Evropskega odbora regij, češkega predsedstva Svetu EU, lokalnih in regionalnih oblasti ter lokalnih akcijskih skupin kot osrednji govorec udeležil konference: Skupnost, vodena z lokalnim razvojem in pametnimi vasmi – inovativna orodja za učinkovit razvoj podeželja, ki je potekala v Lednicah na Češkem. »Našo zgodbo o uspehu Pametnih vasi nadaljujemo po že sprejetih dokumentih za razvoj podeželja v EU Corku 2.0, Blejski deklaraciji o Pametnih vaseh, Rajhenburški konferenci o pomenu Pametnih vasi, ki smo jo organizirali s podporo tedanjega slovenskega predsedstva Svetu EU, in zdaj Lednicah s podporo češkega predsedstva,« je dejal Bogovič tudi kot sopredsedujoči Medskupini Evropskega parlamenta za podeželska, gorska in oddaljena območja (RUMRA) in Pametne vasi ter predsedujoči EU forumu za Pametne vasi ter pozdravil izjemen začetek Podeželskega pakta za Češko. “Tako pandemija kot vojna sta brutalno razkrili našo ranljivost in našo odvisnost. Hkrati sta okrepili našo odločenost in našo odpornost. Pametne vasi, ki bogatijo in spodbujajo naše podeželsko življenje, so velik del rešitve. Opolnomočijo podeželske skupnosti in jim dajo potrebna orodja za reševanje njihovih pomanjkljivosti. Naša podeželska območja imajo potencial, da postanejo najbolj prožne in s tem odporne regije naše celine, z lokalnim prebivalstvom, ki je avtonomno in ima sposobnost iskanja trajnostnih rešitev. To velja za povezljivost (hitre širokopasovne povezave), trajnostno kmetijstvo, precizno kmetijstvo, e-zdravje, turizem, energija, mobilnost, izobraževanje in socialna kohezija,« je na konferenci poudaril Bogovič. »Podeželski pakt pomeni, da se razvoja podeželja lotevamo na vseh ravneh. Združiti moramo financiranje od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, da bi podeželskim območjem dali možnost, da tekmujejo z urbanizacijo, ki je naravni razvoj,« je na konferenci na Češkem med drugim še izpostavil Bogovič in pritrdil besedam evropskega komisarja za kmetijstvo Janusza Wojciechowskega, da so Pametne vasi ključno politično orodje za sprostitev potenciala naših podeželskih skupnosti. Bogovič je še dejal, da če želimo obdržali ljudi na podeželju, jim moramo ponuditi tudi dobre službe in izobraževanje. »Opolnomočiti moramo podeželske skupnosti z zagotavljanjem hitre širokopasovne povezave, da zagotovimo dobro kakovost življenja in podpremo različne sektorje, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in regionalni turizem,« je sklenil svoje misli evropski poslanec Bogovič. Predsednica Evropske komisije Dubravka Šuica pa je povedala: »Osrednja tema dvodnevnega seminarja v Lednicah so bile Pametne vasi in prispevek posameznega sklada EU k podeželju. Lokalni voditelji, poslanci Evropskega parlamenta, nacionalni in regionalni strokovnjaki so raziskovali, kako lahko različne ravni vlade in nedržavni akterji prispevajo k uresničitvi dolgoročne vizije v evropski zakonodaji v korist prebivalcev podeželja. Razpravljali so tudi o poti naprej v smislu trenutnega obdobja financiranja EU in o oblikovanju prihodnjih desetletij, ki jih zajema dolgoročna vizija, s prikazom zgodb o uspehu v Evropi od Estonije do Avstrije, od Madžarske do Španije.« Udeleženci konference so se strinjali, da so Pametne vasi inovativna politika EU za razvoj podeželja, orodje, ki bi lahko pomagalo pri oživitvi podeželja, kar je ključni cilj dolgoročne vizije EU za podeželje. Pametne vasi bi morale postati sestavni del politike regionalnega razvoja. Pri programskem delu vladnih institucij bi morale na bolj celosten način na vseh ravneh biti vključene Lokalne akcijske skupine (LAS-i). Pametne vasi, ki bi jih lahko upravljale Lokalne akcijske skupine, lahko povečajo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter izboljšajo socialno enakost naših družb med podeželskimi in mestnimi območji. Na sedanjo krizo je treba nujno gledati kot na izziv in edinstveno priložnost za preoblikovanje in oživitev podeželja. Da bi to dosegla, Evropska unija potrebuje bolj sistematičen, na dokazih temelječ in celosten pristop k novim izzivom z uporabo vseh možnih instrumentov ter vključevanje vseh teritorijev in državljanov v iskanje rešitev. Hkrati pa mora tudi okrepiti svojo legitimnost z večjo uporabo pristopov od spodaj navzgor, krajevnih in integriranih pristopov ter zagotoviti veliko večjo udeležbo svojih državljanov pri oblikovanju EU in se osredotočiti na njihove potrebe. Dolgoročna vizija za podeželska območja EU, Zeleni dogovor in nedavne krize v Evropi prinašajo nov strateški pristop k razvoju podeželja, pri katerem igrajo inovativnost in novi pristopi ključno vlogo. Zeleni in digitalni prehod ustvarjata novo dinamiko za podeželska območja in ljudi, ki živijo in delajo na podeželju.
Bruselj, 25. oktober 2022 – Člani odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) so danes potrdili predlog poročila o Dolgoročni viziji razvoja podeželskih območij EU do l. 2040, s katerim se evropski poslanci odzivajo na strateški dokument s tega področja, ki ga je junija 2021 predstavila Evropska komisija. Pri pripravi navedenega poročila je kot pogajalec politične skupine Evropske ljudske stranke sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je tekom pogajanj uspel v dokument vnesti številne pobude, ki bodo – v kolikor jih bodo Evropska komisija in države članice dosledno izvajale – pripomogle k zmanjšanju razvojnega zaostanka podeželja za mesti, ohranjanju poseljenosti podeželja in spopadanju z izzivi, kot so staranje prebivalstva in digitalizacija. V svoji izjavi ob robu glasovanja, je Bogovič uvodoma izrazil zahvalo poročevalki Isabel Carvalhais (S&D) in ostalim kolegom poslancem drugih političnih skupin, ki so sodelovali v pogajanjih o tem dokumentu, za izjemno konstruktivno delo med samimi pogajanji. „Zelo sem vesel tako pozitivnega pristopa pri oblikovanju poročila, ki jasno kaže na to, da vsi poslanci, ne glede na naše politične razlike, gledamo na probleme in izzive podeželja ter rešitve za spopadanje s temi izzivi z istega zornega kota. Podeželje nujno potrebuje dolgoročno vizijo, sicer ne bomo zaustavili trenda odhajanja mladih s podeželja, opuščanja kmetijske proizvodnje in ostalih negativnih trendov, ki smo jim priča. Zato me veseli, da je Komisija lansko leto predlagala omenjeni predlog dolgoročne vizije ter smo ta predlog v Evropskem parlamentu uspeli še obogatiti s številnimi novimi pobudami in predlogi” je dejal Bogovič in nadalje izpostavil nekatere ključne poudarke iz poročila, kot so: · poziv k oblikovanju definicije funkcionalnih podeželskih območij, · oblikovanje Pakta za podeželje kot „žive” platforme za izmenjavo izkušenj in dobrih praks deležnikov na podeželju, · poziv k obveznemu upoštevanju učinkov nove zakonodaje na nacionalni ravni na podeželje, · pomen krepitve javnih in zasebnih investicij v IKT in ostalo osnovno infrastrukturo na podeželju, · krepitev celovite podpore za mlade na podeželju – prenos znanja, podjetništvo, zaposlovanje, dostop do kapitala, izboljšanje dostopa do zemlje za mlade kmete, · inovacije in diverzifikacija gospodarske aktivnosti ter nova delovna mesta na podeželju, s poudarkom na trajnostnem turizmu, ogljično nevtralnemu kmetovanju, eko-regijah, · spodbujanje krožnega in biogospodarstva na podeželju, · krepitev decentralizirane proizvodnje obnovljive energije – biomasa, sonce, voda, veter – predvsem s spodbujanjem investicij v OVE, hranilnike energije, krepitev elektroenergetskih omrežij, idr. – vključno s pomočjo sredstev iz naslova RePowerEU, · digitalna preobrazba: krepitev digitalnih vozlišč na podeželju, pospeševanje javnih in zasebnih investicij v širokopasovne povezave, vključno z razvojem omrežij 5G, spodbujanje ukrepov digitalne vključenosti in preciznega kmetijstva, · opredelitev Pametnih vasi kot vodilnega projekta v okviru Akcijskega načrta EU, spodbujanje javno-zasebnih partnerstev na področju Pametnih vasi in oblikovanje digitalne platforme za Pametne vasi na ravni EU po vzoru „Smart Cities Marketplace”, · financiranje: poziv Komisiji h krepitvi koordinacije med različnimi instrumenti financiranja na ravni EU (kohezijska politika, Skupna kmetijska politika, Sklad za okrevanje in odpornost) ter nacionalnimi viri, z namenom izboljšanja učinkovitosti rabe virov, namenjenih za podeželje, poziv državam članicam k učinkovitejši rabi različnih finančnih virov za podeželje in boljši koordinaciji med različnimi strukturnimi skladi EU (Evropski regionalni sklad, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad), razmislek o davčnih spodbudah za posameznike in podjetja, ki se preselijo na podeželje, in sicer z namenom spodbujanja ustvarjanja novih delovnih mest in dela od doma, razmislek Komisiji o reviziji sistema državnih pomoči za območja z nizko ravnjo poseljenosti. Po Bogovičevih besedah je v poročilu ustrezno opredeljena tudi osrednja vloga kmetijstva in gozdarstva, ki sta med pomembnejšimi generatorji delovnih mest na podeželju ter zagotavljata tako hrano za stotine milijonov Evropejcev kot surovino za proizvodnjo trajnostnih izdelkov in obnovljive energije. „Jasno je izpostavljen pomen družinskih kmetij v EU, ki, poleg pridelave zdrave in visoko kakovostne hrane, skrbijo za ohranjanje poseljenega podeželja in tradicionalne krajine, od česar imajo velike koristi številne ostale gospodarske dejavnosti, predvsem turizem. Poudarjena je tudi potreba po ohranjanju vseh treh stebrov trajnosti – okoljskega, ekonomskega in socialnega – in pomembna vloga mladih kmetov pri modernizaciji evropskega kmetijstva, ki morajo sicer biti deležni ustrezne podpore, da bodo nadaljevali s kmetijsko dejavnostjo,” je bil jasen Bogovič ter pozdravil tudi dejstvo, da poročilo ustrezno naslavlja tudi problematiko velikih zveri in spodbuja Komisijo k spremembi statusa zaščite za živalske vrste, ki so dosegle oz. presegle ugoden status zaščite v skladu z Direktivo o habitatih. Po današnji potrditvi predloga omenjenega poročila na odboru AGRI, je končno glasovanje na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta predvideno v mesecu decembru 2022.
Pariz, 17. oktober 2022 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je danes nastopil na pariški konferenci Huawei Connect 2022, s prispevkom z naslovom: “Pot EU do digitalne preobrazbe, ki ne pusti nikogar zadaj”, v katerem je izpostavil razvoj digitalnih politik EU za digitalno prihodnost Evrope ter poudaril pomen koncepta Pametnih vasi, v okviru katerega je izredno pomembno prav zmanjševanje digitalne vrzeli med mesti in podeželjem. Glavni poudarki Bogovičevega nagovora se nahajajo v nadaljevanju. Leto 2022 je ključno leto za agendo digitalne politike EU, v okviru katere smo v zadnjem obdobju sprejeli več pomembnih smernic, aktov in resolucij te digitalne politike, ki se razvija na evropski ravni in bo oblikovala digitalno prihodnost Evrope. Digitalna tehnologija spreminja življenja ljudi. Cilj digitalne strategije EU je zagotoviti, da bo ta preobrazba delovala za ljudi in podjetja, hkrati pa pomagala doseči cilj podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Evropski pristop bo temeljil na treh glavnih stebrih: Prvi steber je “tehnologija, ki deluje za ljudi”, kjer bo bistvenega pomena pospešiti uvedbo ultra hitre širokopasovne povezave za domove, šole in bolnišnice po vsej EU. Razširiti moramo tudi evropsko super-računalniško zmogljivost za razvoj inovativnih rešitev za medicino, promet in okolje.Drugi steber je »pravično in konkurenčno digitalno gospodarstvo«, ki bo živahni skupnosti inovativnih in hitro rastočih novoustanovljenih in malih podjetij omogočilo dostop do financ in širitev.Tretji steber je »odprta, demokratična in trajnostna družba«, kjer moramo s tehnologijo pomagati Evropi, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna in zmanjšati emisije ogljika v digitalnem sektorju. Vse bolj priljubljena uporaba IKT na različnih področjih življenja povzroča spremembe položaja posameznikov in pravnih subjektov. Vendar pa hkrati z novimi možnostmi družbeno ekonomskega razvoja prihajajo tudi nova tveganja, povezana s pojavom nove vrste neenakosti. Ena od takih groženj je digitalni razkorak, zlasti med mesti in podeželjem. Naše nedavne izkušnje so pokazale, da lahko digitalizacija premosti fizične razdalje in nam prinese priložnosti in storitve ne glede na to, kje živimo – če le imamo dobro digitalno povezljivost. Kljub temu pa je paradoksalno eksponentna vloga digitalne povezljivosti, storitev in spretnosti v zadnjih nekaj desetletjih le še povečala razlike med podeželjem in mestom, kjer bi jih morala nasprotno odpraviti. Vse večji digitalni razkorak med mestnimi in podeželskimi območji je eden glavnih izzivov, s katerim se soočajo državljani in podjetja v Evropi. Kot oče projekta »Pametne vasi« sem trdno prepričan, da morajo EU, nacionalne, regionalne in lokalne vlade okrepiti sodelovanje, da bi zagotovile spodoben dostop do interneta in digitalnih storitev na ključnih področjih, kot so zdravstvo, izobraževanje, javne storitve in socialna vključenost. Vključenost in zavezanost javnosti in vseh deležnikov sta ključnega pomena za uspešno digitalno preobrazbo. Učinkovita javno-zasebna partnerstva, prave spodbude in prava tehnologija so bistvene sestavine za premostitev digitalnega razkoraka. V Bruslju smo ustanovili “Evropski forum Pametnih vasi” (ESVF), s čimer naj bi zagotovili platformo, ki bo na področju pametnih vasi delovala kot povezovalec med javno in zasebno sfero. V zadnjem zakonodajnem obdobju nam je uspelo začrtati tudi več kot 4 milijarde evrov namenskih sredstev v različnih EU skladih sedanjega večletnega finančnega okvira EU za razvoj rešitev s področja pametnih vasi in digitalizacije podeželskih območij. Glavni namen ESVF je pomagati podeželskim skupnostim, da bodo le te sposobne prepoznati in črpati navedena finančna sredstva, hkrati pa povezovati razvoj Pametnih vasi z zasebnimi vlagatelji, ki laže vlagajo v projekte, ki so pod drobnogledom Evropske komisije. Vizija ESVF je prožna, pravična, demokratična in kohezivna Evropa, v kateri se državljani ponovno osredotočajo na svoje lokalne skupnosti iz oči v oči, na terenu, in ponosno prevzemajo upravljanje in razvoj svojih, mnogokrat od urbanih središč oddaljenih, podeželskih skupnosti. Pri čemer se razvoj teh podeželskih skupnosti izvaja na pameten način: skladno, trajnostno in sinergično, da bi se izboljšala kakovost življenja vsakega državljana in opolnomočilo ljudi, da se osredotočijo na tisto, kar je bistveno za njihove družine in samoizpolnitev. Poslanstvo ESVF ni nič manj kot spremeniti način življenja v Evropi. Trajnostni življenjski slog, v katerem smo v stiku z našim naravnim okoljem in pridelavo hrane ter svoje življenje živimo zavestno s pomočjo pametne, sinergizirane tehnologije, ki pomaga usmerjati naše vsakodnevno vedenje k zdravemu in trajnostnemu življenju. V EU želimo ustvariti politično okolje, ki bo naklonjeno uporabi pametnih tehnologij v podeželskem okolju. S čimer se borimo tudi proti perečim demografskim izzivom in izseljevanju ljudi iz podeželja.
Čatež ob Savi, 30. september 2022 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v video nagovoru nagovoril udeležence 11. mednarodnega srednjeevropskega kongresa o hrani in prehrani (CEFood 2022), ki letos poteka v Čatežu ob Savi. Bogovič, sicer tudi sponzor kongresa, je v svojem nagovoru udeležencem zadnjega dneva kongresa, z nazivom »Dan srednjeevropskega navdiha za hrano« (CE-I-FooDay), poudaril pomen prehranske varnosti v Evropski uniji, ki je zaradi trenutne energetske in inflacijske krize pod veliko preizkušnjo. Bogovič je izpostavil vlogo udeležencev kongresa pri zagotavljanju prehranske varnosti v Evropi, , in sicer zaradi njihove strokovne vpetosti v področje prehrane, od raziskovalnih institucij do aplikativne ravni na področjih pridelave, predelave, priprave in uživanja živil. »Dogodki zadnjega leta, od višanja cen surovin, energentov, do eksplozije cen energentov po ruski invaziji v Ukrajini ter posledični večmesečni blokadi črnomorskih pristanišč imajo izjemen vpliv na prihodnost evropskega kmetijskega sektorja ter nenazadnje na zagotavljanje prehranske varnosti na naši celini, v Afriki in Aziji,« je uvodoma dejal Bogovič in dodal, da Evropi, ob letošnji rekordni suši, ki je prizadela evropske kmete, zmanjšanju proizvodnje mineralnih gnojil za 70 % zaradi nerentabilnosti proizvodnje ter nekajkratnih podražitvah energentov, grozi znatno zmanjšanje kmetijske proizvodnje in posledično še dražja hrana na policah ter, za ljudi z najnižjimi dogodki, bog ne daj, lakota. Bogovič je izpostavil tudi vlogo Skupne kmetijske politike EU (SKP), ki je, po njegovem mnenju »v kovid krizi pokazala, da je dovolj robustna, da je EU lahko zagotavljala prehransko varnost na evropskih tleh. A posledice vojne v Ukrajini, predvsem astronomske podražitve energentov, so potisnile prehranske sisteme v EU do roba svojih zmogljivosti.« Izpostavil je tudi, da je trenutno krizno obdobje tudi najmanj primerno za sprejemanje nove zakonodaje, ki kmetu in ostalim deležnikom v verigi preskrbe s hrano nalaga dodatne omejitve. »Tega se žal na Evropski komisije ne zavedajo in prepovedujejo uporabo vseh pesticidov za varstvo rastlin na zaščitenih območjih,« je še opozoril Bogovič. V zaključku svojega govora je Bogovič sodelujoče pozval k pripravi izjemnih predlogov, s katerimi bi osvetlili trenutne krizne situacije ter bili v pomoč njim – odločevalcem. Zaželel jim je tudi uspešno delo ter obilo konstruktivnih razprav. Srednjeevropski kongres o hrani in prehrani, ki poteka med 27. in 30. septembrom 2022, predstavlja vrhunski strokovni in znanstveni dogodek, ki pomembno prispeva k povezovanju strokovne in znanstvene srenje ter mladih, ki nabirajo znanja in si utirajo pot na strokovnih ter raziskovalnih področjih, povezanih s prehrano. Na kongresu sodelujejo strokovnjaki iz različnih področij, ki poskušajo odgovoriti na sedanje in bodoče izzive s področja hrane in prehrane. Dogodka se udeležuje 245 aktivnih udeležencev iz več kot 25 držav po vsem svetu. V sklopu kongresa potekata tudi dva tematska dogodka in sicer Dan srednjeevropskega navdiha za hrano »CE-I-FooDay« in »Slovenski dan«. Namen kongresa je opredeliti in prepoznati najnovejši napredek vzdolž verige preskrbe s hrano, vključno z raziskavami in izobraževanjem z odprtimi razpravami o aktualnih vprašanjih na tem področju ob spoštovanju okoljskih vprašanj, ter zagotavljanje smernic za tekoče projekte na področju živilske znanosti, tehnologije in prehrane, ki vključujejo praktične strokovnjake, učenjake, raziskovalce in oblikovalce politik. Cilj kongresa je skozi razprave prepoznati novosti in trende na področju raziskav in izobraževanja v celotni verigi preskrbe s hrano upoštevajoč tudi okoljska vprašanja ter jih kot izhodišča in smernice predstaviti strokovnjakom, učiteljem, raziskovalcem in oblikovalcem politik, ki delujejo na področju živilske znanosti, živilske tehnologije in prehrane. https://youtu.be/jmbs_QPyeE4
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
