Naslovnica
Ljubljana, 4. februar 2023 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku: “Rak je zagotovo ena izmed tistih bolezni, ki najgloblje in najsrditeje poseže v človekovo življenje, a žal se zdi, da postaja ta bolezen ena izmed stalnih spremljevalk sodobnega človeka. V letu 2020 je bilo z diagnozo rak soočenih kar štiri milijone Evropejcev, 1,9 milijonov je boj s to boleznijo izgubilo. V tej zgodbi Slovenija ni nobena izjema, saj naj bi po napovedih ena izmed treh žensk, ki so bile rojene leta 2010, in eden izmed dveh moških, rojenih leta 2010, do 75. leta starosti zbolel za rakom. S poslanskimi kolegi iz Evropske ljudske stranke (EPP) smo v boju proti bolezni jasni: Evropska unija bo premagala raka. Oblikovali smo 10 korakov za borbo proti raku, ki med drugim obsegajo: povečanje finančnih sredstev za raziskave, s čemer se jim da nov zagon, izenačitev kakovosti programov zdravljenja po celotni Evropi ter okrepitev preventivnih in presejalnih programov. Ob svetovnem dnevu boja proti raku bi rad izkoristil priložnost in vas pozval, da se tudi vi pridružite preventivnim programom za odkrivanje raka v Sloveniji (Svit, Zora, Dora …). Evropa mora biti v prvi bojni liniji v borbi proti raku in prevzeti glavno pobudo v razvoju zdravljenja te bolezni. EU lahko premaga raka!”
Strasbourg, 18. januar 2023 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v današnji razpravi na januarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sodeloval v razpravi o sklepih zasedanja Evropskega sveta, z dne 15. decembra 2022. Postavil je vprašanje glede podpore jedrski tehnologiji v Evropski uniji, glede na to, da ZDA že uvajajo številne spodbude za jedrsko energijo na ameriškem trgu ter izrazil prepričanje, da ob dejstvu, da je elektrifikacija osnova za prehod v nizkoogljično družbo, EU ne bo postala nizkoogljična družba, v kolikor v mešanici nizkoogljičnih virov ne bo tudi jedrske energije. Celoten govor evropskega poslanca Franca Bogoviča, ki pozdravlja tudi nedavno pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za podaljšanje obratovanja NEK za 20 let, je podan v nadaljevanju. »Spoštovani, razpravljamo o zelo pomembni temi in energetika je tudi ena od tistih, ki je zaradi vojne zelo zaznamovala lansko leto in bo tudi v prihodnje. Govorimo tudi o ameriških ukrepih za umiritev inflacije in eden izmed teh ukrepov, ki so ga v ZDA sprejeli, je zelo povezan z uporabo jedrske energije. Pri njih je načrt, kako transformirati premogovne lokacije v jedrske, kako ustvariti ekosistem: okolje, proizvodnjo, tehnologije na področju obstoječe jedrske energije, subvencionirati s 15 dolarji po megavatni uri tudi gradnjo jedrskih elektrarn, kakor tudi subvencionirati in pospešiti gradnjo malih modularnih reaktorjev , pospešeno vlagajo tudi v fuzijo. Ali je v Evropi kaj takega možno, kajti sam sem trdno prepričan, da nam ne bo pomagalo, če bomo le oblikovali trge električne energije in govorili veliko samo o obnovljivih virih, v kolikor ne bo v tej mešanici nizkoogljičnih virov tudi jedrska energija. In vemo pa, da je elektrifikacija osnova za prehod v nizkoogljično družbo. Ali se kaj takega načrtuje tudi v letošnjem letu v ukrepih Evropske unije?« https://www.youtube.com/watch?v=DKNLZmznH6U
Strasbourg, 16. januar 2023 – Prvi dan januarskega zasedanja Evropskega parlamenta je parlament 30. obletnici enotnega trga EU obeležil s slovesnostjo in razpravo, v kateri je spregovoril udi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Njegov celotni govor je podan v nadaljevanju. »Enotni trg s svojimi štirimi svoboščinami je zelo velik dosežek Evropske unije. Mirno lahko rečemo “Srčika EU-ja”! Prost prehod meje, izvoz blaga, storitev, izmenjava študentov, … To je nekaj, kar nam je pravzaprav danes samo po sebi umevno, je pa to zaradi tega, ker je bilo pred 30. leti tako dogovorjeno. Prinesel je blaginjo Evropejcem – 450 milijonov nas danes uživa te koristi. Sam prihajam iz Slovenije, države, ki je odprta ekonomija, kjer izvoz predstavlja 80 % BDP-ja, 3/4 tega izvoza je v države EU-ja. Pri nas je bilo v študiji ugotovljeno, da so učinki skupnega trga, koristi skupnega trga 5 x večji kot je učinek od evropskih sredstev, ki jih dobimo iz Evropske unije. Evropski skupni trg tudi poskuša vplivati na globalne trge, s svojimi podnebnimi pravili, pravili glede delavskih pravic, pravili okoli spoštovanja človekovih pravic. Zagotovo smo se izkazali tudi v krizah, kajti imeli smo skupne raziskave in kasneje nabave cepiv. Danes skupaj nabavljamo plin. Pred nami so zagotovo še veliki izzivi: digitalni trg, digitalne storitve, tudi prehranska varnost bo naš velik izziv v prihodnosti, in na številne podnebne izzive, krize, bomo morali odgovoriti skupaj. Protekcionizem je nekaj, kar uničuje skupni trg. Ker se ta dogaja tako znotraj EU, kakor tudi zunaj naših meja, pri velikih tekmecih, bo tudi temu treba posvetiti veliko pozornosti.« https://www.youtube.com/watch?v=3sqIOELvXhc&feature=youtu.be
Odziv evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) na govor predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba v Evropskem parlamentu Strasbourg, 13. december 2022 – V Evropskem parlamentu je danes evropske poslance v okviru razprav To je Evropa nagovoril predsednik Vlade RS dr. Robert Golob. Odziv evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) na nastop in govor slovenskega premiera dr. Goloba v hramu evropske demokracije podan v nadaljevanju: »Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob se je v svojem nagovoru v Evropskem parlamentu zatekel na “svoje področje” – energetiko, pri čemer je na tej temi manjkal jasen odnos premierja in vlade do gradnje drugega bloka NEK. Pričakovano in po mojem mnenju povsem po nepotrebnem je precej obračunaval s preteklo vlado, zanimivo, da so tudi kolegi iz skupine Renew govorili več o Janezu Janši, kot o Golobu. Bolj malo je premier povedal tudi o aktualnih problemih in izzivih za EU in Slovenijo. Absolutno nesprejemljivo pa je njegovo mnenje, da je sedanji evropski kmetijsko-prehranski model povsem neprimeren. Upam, da energetiki ne bodo urejali evropskega prehranskega modela, sicer bo v Evropi in Sloveniji ogrožena tudi prehranska varnost, in sicer podobno, kot je danes že ogrožena energetska varnost.«
Strasbourg, 13. december 2022 – Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli poročilo o Dolgoročni viziji razvoja podeželskih območij EU do l. 2040, ki predstavlja odziv Evropskega parlamenta na julija lani predlagano strategijo Evropske komisije. Kot pogajalec politične skupine Evropske ljudske stranke je pri pripravi dokumenta sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). https://www.youtube.com/watch?v=coolQYB9ezw V svoji izjavi po glasovanju je Bogovič izpostavil, da gre za eno pomembnejših odločitev Evropskega parlamenta, ki naslavlja izzive in priložnosti podeželja EU ter prvi dokument, ki to tematiko naslavlja na horizontalni ravni. »Podeželje nujno potrebuje dolgoročno vizijo razvoja, saj sicer ne bomo zaustavili odhajanja mladih s podeželja, opuščanja kmetijske proizvodnje in ostalih negativnih trendov, ki smo jim priča. Zato me veseli, da nam je uspelo sprejeti poročilo o Dolgoročni viziji razvoja podeželskih območij EU do l. 2040, ki vsebinsko dodatno bogati predlog Evropske komisije iz lanskega leta,” je uvodoma dejal Bogovič in dodal, da je tekom pogajanj uspel v dokument vnesti številne pobude, ki bodo, ob ustrezni implementaciji, pripomogle k zmanjšanju razvojnega zaostanka podeželja za mesti, ohranjanju poseljenosti podeželja in spopadanju z izzivi, kot so staranje prebivalstva in digitalizacija. »Podeželje mora omogočiti možnosti za razvoj novih delovnih mest in kakovostno življenje. S to vizijo zaokrožujemo cilje, ki smo jih že v l. 2016 zapisali v koncept Pametnih vasi. Torej, rešiti problem odhajanja mladih s podeželja in staranja ljudi, prav tako pa zagotoviti vso potrebno infrastrukturo, vključno s širokopasovnimi povezavami, ki so se, predvsem med Covid-19 krizo, pokazale kot nujne na podeželju,« pojasnjuje Bogovič in dodaja, da dokument jasno opredeljuje tudi osrednji vlogi kmetijstva in gozdarstva, ki sta med pomembnejšimi generatorji delovnih mest na podeželju. »Kmetijstvo je osnovna dejavnost na podeželju, ki pa potrebuje nove prijeme v okviru preciznega kmetijstva. Jasno je izpostavljen tudi pomen družinskih kmetij v EU, ki poleg pridelave zdrave in visoko kakovostne hrane skrbijo za ohranjanje poseljenega podeželja in tradicionalne krajine, od česar imajo velike koristi številne ostale gospodarske dejavnosti, predvsem turizem. Poudarjena je tudi izjemno pomembna vloga mladih kmetov pri modernizaciji evropskega kmetijstva, ustrezno pa naslavlja tudi problematiko velikih zveri,« izpostavlja Bogovič, po oceni katerega je na podeželju treba še bolj spodbuditi razvoj ostalih osnovnih in gospodarskih dejavnosti, kot so turizem, energetika, dolgotrajna oskrba, e-zdravje, itd. »Zagotoviti je treba tudi financiranje iz različnih virov in vključiti vse ravni odločanja, od lokalne do evropske. Vsekakor pa mora razvoj podeželja v bodoče postati javna politika, kajti brez politike razvoja podeželja, bo le-to trpelo podobno kot v preteklosti. Le na takšen način bomo storili to, česar si želimo: okrepiti podeželje,« zaključuje Bogovič. https://www.youtube.com/watch?v=FOGH1iOwl2k Celotno poročilo Evropskega parlamenta o Dolgoročni viziji razvoja podeželskih območij EU do l. 2040 je obljavljeno na: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2022-0436_SL.html.
V Bruslju je 7. decembra 2022 potekal 8. Kongres mladih kmetov v organizaciji Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP Group), ki je eden pomembnejših dogodkov v kmetijskem sektorju in na področju razvoja podeželja v Evropski Uniji. Letošnjega je zaznamovala tema: Vloga mladih kmetov pri prehranski varnosti. V imenu Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) in na predlog slovenskega evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP), je bila na tekmovanje kongresa za EU nagrado mladih inovativnih kmetov kandidirana mlada Martina Veršnik, ki vodi ekološko družinsko kmetijo OLEA D’ISTRIA, ki se nahaja na pobočjih obalnega gričevja nad Izolo. Na EU Kongresu mladih kmetov je sodelovalo več kot 300 udeležencev iz vse Evrope, med katerimi so bili mladi kmetje, oblikovalci politik in kmetijski deležniki. Na letošnjem EU kongresu mladih kmetov so govorniki poudarili pomen mladih in pomlajevanja kmetij, saj je prednostna naloga nove SKP generacijska pomladitev in vstop mladih v kmetijstvo. Velik delež evropskih kmetov je starejših od 55 let. Le 6 % je mlajših od 35 let, pri čemer predstavljajo ženske le 4,9 % kmetov mlajših od 35 let. S tem, da so številke v Sloveniji še v slabšem razmerju. Število mladih kmetov se je zmanjšalo s 3,3 mio leta 2005 na trenutno 2,3 mio. Opuščanje kmetijstva in ne vključevanje mladih v ta sektor sta resna izziva v smislu razvoja kmetijstva. Poudarili so tudi problem virusa, podnebnih sprememb in vojne v Ukrajini v smislu prehranske varnosti. Manfred Weber, predsednik politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP Group) je odločno dejal: »Kmetje niso krivi za podnebne spremembe, so pa prvi zavezniki v boju proti njej.« Za vse, ki se aktivno ukvarjamo s kmetijsko panogo, pa je naredil posebni vtis italijanski evropski poslanec Herbert Dorfmann z izjavo: “Nisem pripravljen poslušati ljudi, ki niso niti en dan kmetovali!” Prireditev izpostavlja in nagrajuje mlade kmete za trajnostne in inovativne ideje in prakse, ki premagujejo izzive, s katerimi se sooča kmetijski sektor, kot je generacijska pomladitev, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, prehranska varnost in tehnološki napredek. Na prireditvi že od leta 2012 nagrajujejo mlade kmete, ki igrajo pomembno vlogo pri razvoju trajnostnega kmetijskega sektorja. Kmetijskega sektorja, ki prek inovativnih pristopov prideluje, predeluje in trži varno in visoko kakovostno hrano ob hkratni skrbi za okolje. Slovenijo so na kongresu predstavljali: Franc Bogovič – evropski poslanec in slovenski ambasador evropskega kongresa mladih kmetov #EUYoungFarmersMateja Kopar – podpredsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) – ki je vsakoletni predlagatelj inovativnega kmeta, ki bo zastopal Slovenijo na kongresu EU mladih kmetovMartina Veršnik, Ekološka kmetija Olea D’Istria – ki se nahaja na pobočjih obalnega gričevja nad Izolo, in ki se je s svojimi inovativnimi izdelki potegovala za naziv mladega inovativnega kmeta EU. Izjave: Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP): »S ponosom vsako leto na EU kongresu mladih kmetov, ki ga organizira EPP Group, na predlog Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) gostim slovenske predstavnike mladih inovativnih kmetov, ki so zavezani trajnostnemu kmetijstvu, s čimer navdušijo evropsko javnost kongresa. Letos se je na njem predstavila Martina Veršnik s svojo ekološko družinsko kmetijo Olea D’Istria, kjer prideluje ekološke oljke, češnje in fige ter z njimi ustvarja visoko kakovostne izdelke. Martini čestitam za odlično predstavitev in zastopanje Slovenije na letošnjem kongresu ter se zahvaljujem ZSPM za odlično profesionalno sodelovanje, skozi katerega smo v preteklih letih na kongres že kandidirali inovativne mlade kmete in druge, kot so: Matic Vizjak, ki se primarno ukvarja s pridelavo in predelavo čilija, Toni Kukenberger, ki prideluje ekološke mlečne izdelke, Igor Paldauf z Ekološke kmetije Paldauf, ki ekološko pridelane in predelane izdelke trži pod blagovno znamko BeEko, ter Gregor Slavec iz Knežaka, ki je lani kot prvi Slovenec preje Evropsko nagrado za mlade kmete – za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.« Mateja Kopar: »EU kongres poudarja ključno vlogo, ki jo imajo mladi kmetje za prihodnost kmetijskega sektorja in prehransko varnost Evrope. To je odlična priložnost za odprto razpravo o izzivih in priložnostih, s katerimi se ta sektor sooča, saj so prisotni mladi kmetje in oblikovalci politik evropskih inštitucij. Sam izbor izpostavlja najbolj inovativne pristope v kmetijstvu, trajnostne prakse ter razvoj. Pri Zvezi slovenske podeželske mladine smo počaščeni, da se kongresa udeležujemo že od začetka in odlično sodelujemo z evropskim poslancem Francem Bogovičem. Naše poslanstvo je zagotoviti dobre pogoje, omogočiti uspešni razvoj in finančno stabilnost v kmetijstvu. Na ZSPM verjamemo in se še kako zavedamo dejstva, da smo mladi res prihodnost in zato se aktivno in konstruktivno borimo da so-kreiramo našo prihodnost saj jo želimo spremeniti na bolje.« Martina Veršnik: »Sem ena izmed najmlajših oljkark v Sloveniji in vodim ekološko kmetijo, ki goji globoko spoštovanje do narave in tradicije, zato smo že od samega začetka vključeni v ekološko pridelavo in gojimo pretežno stare avtohtone sorte. Večino dela opravimo ročno, kar nam omogoča, da pridelamo vrhunske pridelke, ki se na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih uvrščajo zelo visoko. Zavedamo se pomena zdrave, lokalne in sveže hrane, zato naše pridelke prodajamo takoj po obiranju na našem domu pod lastno blagovno znamko. Poleg tega pa povezujemo kmetijstvo s turizmom, izobraževanjem in predelavo. Razvijamo inovativne prehranske proizvode, ki zasledujejo načela zdravja in dobrega okusa. Oljčno olje je namreč eno najbolj zdravih živil, kar je podkrepljeno z zdravstvenimi trditvami. Da bi ga približali širši skupini ljudi, tudi tistim, ki niso vajeni intenzivnosti okusa, razvijamo oljčna olja z zelišči, česnom in agrumi, slednjega pa kombiniramo s slastnimi suhimi figami. Tako ustvarjamo zdrave izdelke, ki so hkrati okusni in dostopni širšemu krogu ljudi.«
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
