Naslovnica
Strasbourg – 5. april 2022 – Evropski parlament je danes glasoval o Poročilu o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Uredbe (EU), št. 347/2013 (COM(2020)0824 – C9-0417/2020 – 2020/0360(COD)) (v nadaljevanju TEN-E uredba). Kot poročevalec v senci v okviru Odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI) je pri pripravi poročila aktivno sodeloval tudi Franc Bogovič, evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP). Poročilo je bilo sprejeto s 410 glasovi. Z revizijo uredbe o TEN-E se bo zagotovilo, da bo strategija za razvoj energetske infrastrukture prilagojena novim okoljskim in družbenim zahtevam politike Evropske unije in Evropskemu zelenemu dogovoru. Hkrati se bo prispevalo tudi k uresničevanju ciljev, določenih v Pariškem sporazumu. Glavne prilagoditve strategije energetske infrastrukture, ki so potrebne zaradi zelenega dogovora in s katerimi se bodo znatno povečale proizvodnja in poraba energije iz obnovljivih virov ter zelena mobilnost, bodo močno vplivale na posamezne regije in na trg energije, vendar bo močna povezava s kohezijskimi politikami ter nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami zagotovila uspešno in koristno preobrazbo na gospodarski, socialni in individualni ravni. Z zagotovitvijo sinergij med vseevropsko energetsko infrastrukturo ter regionalnimi in nacionalnimi razvojnimi načrti in strategijami, strategijo za razvoj električne mobilnosti in drugimi razvojnimi projekti na tem področju bo uredba o TEN-E prispevala k ogljični nevtralnosti, gospodarski rasti, konkurenčnosti in socialnemu razvoju s povečanjem prispevka kohezijskih politik. Bogovičeva izjava glede TEN-E uredbe je podana v nadaljevanju: “Evropski parlament je danes glasoval o pravilih tako imenovanega vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E) za financiranje in gradnjo energetske infrastrukture. Zahvaljujoč TEN-E bo energija v Evropi bolj trajnostna, varnejša in cenovno dostopnejša. Uredba TEN-E namreč določa merila, na osnovi katerih so projekti čezmejne energetske infrastrukture upravičeni do evropskih sredstev v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in hitrih dovoljenj. Prav slednje je v tem trenutku ključno bolj kot kadarkoli prej, saj lahko zgolj dobri evropski energetski projekti zagotovijo delujoč energetski prehod in manjšo odvisnost od uvoza energije iz Rusije. Prepričan sem, da bo danes izglasovana uredba dobra osnova za več evropskih energetskih projektov skupnega interesa. Potrebujemo več evropskega sodelovanja, da zagotovimo, da bo naš prihodnji energetski sistem cenovno ugoden, varen in čist. Nova uredba bo prispevala k ciljem zmanjšanja emisij CO2 s spodbujanjem integracije obnovljivih virov energije in novih tehnologij čiste energije v energetski sistem. Slednji naj bi na podlagi sprejetega besedila še naprej povezoval regije, ki so trenutno izolirane od evropskih energetskih trgov, krepil obstoječe čezmejne povezave in spodbujal sodelovanje s partnerskimi državami. Pomagal bo tudi pri pravočasni dostavi čezmejne infrastrukture s predlaganjem načinov za poenostavitev in pospešitev postopkov izdajanja dovoljenj in dovoljenj.”
Marseille, Bruselj – 4. marec 2022 – Evropski poslanec in podpredsednik slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP) je v četrtek, 3.3.2022, v Marseillu, Francija, sodeloval na 9. Evropskem vrhu regij in mest, ki je 3. in 4. marca 2022 potekal pod organizatorstvom Evropskega odbora regij in Regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Vrh je bil označen kot dogodek francoskega predsedovanja Svetu EU in je bil so-organiziran tudi v sodelovanju z Département des Bouches-du-Rhône, Métropole Aix-Marseille Provence, mestom Marseille in tremi francoskimi združenji: Regije Francije, Skupščina departmajev Francije in Združenje županov Francije. Bogovič je bil na elitni dogodek povabljen kot predsedujoči interesni skupini Evropskega parlamenta za podeželska, gorska in oddaljena območja (RUMRA), ki se zavzema za razvoj pametnih vasi. Ravno v tej vlogi je v EP namreč tudi ključni naslovnik za zagotavljanje ustrezne podpore za oživitev podeželja in oblikovanje dolgoročne vizije EU za podeželska območja ter s tem odmeven glas in zastopnik potreb lokalnih skupnosti po Evropi. V panelu so skupaj z Bogovičem sodelovali tudi priznani strokovnjaki, sekretarji in ministri iz Francije, med drugim Joël Giraud, državni sekretar, pristojen za podeželje, Francija; Ursula Landergren, članica sveta Kungsbacka, predsednica komisije CoR NAT; Sen. Patrice Joly, predsednik združenja Nouvelles Ruralités, Francija; Enda Stenson, članica okrožnega sveta Leitrim (članica Odbora regij in European Alliance), Irska; in Radim Sršeň, namestnik ministra za regionalni razvoj, Češka (član Odbora regij, EPP). Izjavo evropskega poslanca Bogoviča v celoti podajamo v nadaljevanju: “Ključne teme visokega dogodka oziroma panela z naslovom “Oživljanje podeželja”, na katerem sem sodeloval na 9. Evropskem vrhu regij in mest v Marseillu, so bile: pomen kohezijske politike za enakomeren razvoj regij in evropskih pokrajin; poseben poudarek je bil dan tudi razvoju in obnovi podeželja ter oživitvi življenja na podeželju. V panelu sem odgovoril zlasti na vprašanja, kakšne koristi imajo nenehna prizadevanja za oživitev dejavnosti EP na področju podeželja ter kakšni so naslednji koraki, kakšna je lahko vloga Evropskega pakta o podeželju in kakšno vlogo lahko imajo pametne vasi in start-up vasi za inovacije in oživitev podeželja. Vsi sodelujoči v izvrstni razpravi smo se strinjali, da je koncept pametnih vasi (“Smart Villages”), katerega idejni oče sem, dejansko operacionalizacija dolgoročne vizije razvoja podeželja, ki je zlasti v zadnjih dveh letih kovid krize izjemno pridobila na pomenu. Vedno več držav se tega zaveda, saj zgolj urbanizacija in praznjenje podeželja dolgoročno prinaša več težav kot koristi. Pomen krepitve razvoja podeželja pa na drugi strani pridobiva na pomenu in nenazadnje v veliki meri prispeva tudi h krepitvi evropske identitete. V tem ključnem letu za prihodnost Evropske unije je treba slišati, prepoznati in upoštevati predloge evropskih mest, a enako tudi podeželja in regij, saj so vsi ključni akterji evropskega povezovanja. Izhodiščna točka vseh je bila, da je oživitev podeželja mogoča le, če bodo vsi posegi in politike usklajeni v integrirani agendi podeželja z ustreznim upravljanjem. Pri tem smo ugotavljali, kako zagotoviti, da bodo regionalni skladi, kohezijska politika, skupna kmetijska politika, tržna pravila itd. vsi vključeni v ustrezno strategijo, ki bo omogočila doseganje ciljev dolgoročne vizije, ki jo predlaga komisija ter se spraševali, ali so rešitev morebiti lahko podeželski pakti. Sam sem tudi poudaril, da na podeželskih območjih živi 137 milijonov ljudi, kar predstavlja skoraj 30 % prebivalstva EU in več kot 80 % njenega ozemlja, če upoštevamo vse evropske skupnosti in občine z nizko velikostjo ali gostoto prebivalstva. V Sloveniji je ta odstotek še višji. Podeželja so torej temeljni del evropskega načina življenja in naša skupna zibelka, ki bi morala biti bistveno bolj (pre)poznana in splošno priznana ter cenjena tako glede pridelave hrane, gospodarjenja z naravnimi viri, varovanja naravnih krajin ter rekreacije in turizma. Naše številne tradicije, festivali in kultura so zakoreninjeni v evropskih podeželskih območjih in tega nikakor ne gre pozabiti.”
Ljubljana, 16. februar 2022 – Evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP) je v aktualnem, prvem letošnjem intervjuju za regionalno televizijo TV Vaš kanal, ki ga je vodil novinar Slobodan Jovič, spregovoril o temah, ki trenutno zaposlujejo evropske poslance in so v ospredju Evropskega parlamenta, kakor tudi o temah, ki so pomembne in aktualne v Sloveniji. Te so: dveletno spopadanje EU s pandemijo COVID -19, boj proti raku, ki postaja ena od prednostnih nalog Evropskega parlamenta in Evropske unije, ocena predsedovanja Slovenije Svetu EU, izvolitev nove predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsole, akcijski načrt EU za spodbujanje ekološke pridelave, zakonodajni paket Pripravljeni na 55, energetika ter ustanovitev nove Mestne občine Krško, iz katere izhaja Bogovič. V zaključku pogovora je poslanec spregovoril tudi o aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji ter tudi o novem gibanju Povežimo Slovenijo, ki prinaša svežino v slovenski politični prosto, v ospredje pa postavlja sodelovanje in povezovanje v skupno dobro in najboljše za Slovenijo. Video posnetek intervjuja je dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=Hd60bswTT7E
Bruselj, 10. februar 2022 – Odbor Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI), v katerem je aktiven tudi evropski poslanec in podpredsednik SLS Franc Bogovič (SLS/EPP), je danes obravnaval 8. poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, ki ga je poslancem predstavila evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira. V izmenjavi mnenj o poročilu je sodeloval tudi Bogovič, ki je pozdravil dobro pripravljeno poročilo in izpostavil, da kohezijska politika ni nekaj zastarelega, pač pa jo še kako potrebujemo tudi danes in v prihodnosti. Opozoril je, da preti nevarnost, da bo kohezija postala vse bolj oslabljena, saj bodo nekatere države sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost uporabile zelo centralizirano in ne v regijah, kjer bi bilo to bolj potrebno za dosego bolj enakomerno porazdeljenega razvoja. Bogovič je opozoril na tri glavne probleme: Demografski trendi v EU in izseljevanje ljudi iz podeželskih območij v mestna središčaZeleni prehodDigitalni prehod Zeleni in digitalni prehod po Bogovičevih besedah pomeni tehnološko revolucijo. Bogovič je poudaril, da smo pripravili smo socialno-okoljski sklad, kar pomeni, da pričakujemo probleme. Po njegovih besedah je treba spremljati implementacijo zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 v manj razvitih območjih, saj bomo drugače imeli še večje razlike med bolj in manj razvitimi območji. Najpomembnejša bo priprava regij na porabo sredstev, da bodo dosegle zahtevane okoljske cilje in hkrati s tehnološko preobrazbo regij ustvarile nova delovna mesta tako da na koncu ne bomo imeli prevelikih razlik med regijami in državami v Evropi. https://www.youtube.com/watch?v=KKSqtjnON0Y Celotno razprava evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) o 8. poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: »Hvala ga. komisarka za to poročilo. Zelo dobro je, da prejmemo takšna poročila, in to je zelo dobro pripravljeno. Kot so povedali že ostali kolegi, kohezijska politika ni nekaj staromodnega. Potrebujemo jo tudi danes in v prihodnosti. Osredotočiti se bomo morali na specifične probleme, ki obstajajo danes ali pa še bodo. Resnično moramo nadaljevati z močno kohezijsko politiko. Spremljati bomo morali porabo Načrta za okrevanje in odpornost ter kako bo ta vplival na kohezijo. Od mnogih držav smo slišali, da bodo ta sredstva uporabljena zelo centralizirano, za javno administracijo na primer, in ne bodo porabljena v tistih regijah, kjer bi bilo to bolj potrebno. Preti nevarnost, da bo kohezija oslabljena, zato moramo delati na tem. Izpostavil bi tri specifične probleme, ki ste jih omenili. Kot prvo demografske trende in probleme. Iz tega poročila so ti trendi zelo razvidni. Najprej selitev iz ruralnih v urbana območja in potem iz manj razvitih v bolj razvite države. V parlamentu smo veliko govorili o čezmejnih migracijah, pogosto pa smo pozabili na notranje migracije. Te so vedno bolj pomembne za politično kohezijo EU. Mislim, da se moramo soočiti s tem problemom. Na to temo sem vložil amandma, ki je bil sprejet v tem odboru in na nivoju parlamenta, in sicer, da se 5 % Sklada za regionalni razvoj nameni za podeželska območja in pobude Pametnih vasi. Žal v trialogu to ni bilo sprejeto, so pa povečali sredstva za mesta iz 5 % na 8 %. S tem ne odgovarjamo na prava vprašanja, če želimo resnično nasloviti nujne demografske probleme. Imamo Dolgotrajno vizijo za podeželska območja, potrebujemo pa nabor orodij, Akcijski načrt za podeželje in načrt za naslednjo finančno perspektivo. Na tem moramo delati konkretno. Kot tretje je zeleni in digitalni prehod. Paket “Fit for 55” bo imel velik vpliv. Gre za tehnološko revolucijo. Pripravili smo socialni in ekološki načrt, kar pomeni, da pričakujemo probleme. Spremljati moramo implementacijo tega v manj razvitih območjih, ker drugače bomo imeli še večje razlike med bolj in manj razvitimi območji. Najpomembnejša bo priprava regij na porabo sredstev, da bodo dosegle okoljske cilje ter obenem na koncu ne bomo imeli prevelikih razlik med regijami in državami v Evropi.«
Bruselj, 3. februar 2022 – Člani odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), v katerem deluje tudi evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP), so opravili razpravo o predlogu poročila o akcijskem načrtu EU za spodbujanje ekološke pridelave, ki naslavlja izzive in priložnosti sektorja ekološkega kmetijstva v EU do l. 2030. V razpravi je sodeloval tudi Bogovič, ki je poudaril, da je za dvig ekološke pridelave na priporočenih 25 % vseh kmetijskih površin v EU treba ozaveščati potrošnike o pomenu ekološke pridelave, ekološkim kmetom pa se mora njihov visok vložek v bolj trajnostno pridelavo izplačati. Prav tako je po Bogovičevem mnenju treba uravnotežiti tako stran ponudbe kot povpraševanja, saj se lahko v nasprotnem primeru ponovi stanje iz marsikatere panoge v konvencionalni kmetijski pridelavi, ko kmetje, zaradi visokih stroškov pridelave in prenizkih odkupnih cen proizvodov, dejansko proizvajajo pod ceno, kar se v nekaterih EU državah že dogaja na področju ekološkega mleka in jajc. Bogovič je izpostavil tudi vlogo mladih pri krepitvi ekološke pridelave, saj so ti bistveno bolj dovzetni za sodobne metode trženja proizvodov (digitalna orodja, neposredna prodaja), kar krepi kratke verige preskrbe z lokalno pridelano hrano. Bogovič je še pohvalil delo avstrijske kolegice iz vrst politične skupine Evropske ljudske stranke Simone Schmiedtbauer, ki pripravlja omenjeno poročilo, saj lahko izkušnje iz Avstrije, ki je s 25,3 % deležem kmetijskih površin v ekološki pridelavi najboljša v EU, pripomorejo h krepitvi tega sektorja na ravni celotne EU. Akcijski načrt EU za spodbujanje ekološke pridelave, ki ga je marca l. 2021 predstavila Evropska komisija, sicer predstavlja del Evropskega zelenega dogovora in postavlja okvir za spodbujanje pridelave in potrošnje ekoloških proizvodov. Eden izmed ciljev je tudi ta, da se do leta 2030 ekološko kmetovanje izvaja na 25 odstotkih kmetijskih zemljišč ter se znatno poveča raven ekološkega ribogojstva. Pri krepitvi tega sektorja bodo državam članicam EU na voljo vsa orodja, ki so na razpolago v novi reformi SKP. Države članice EU bodo morale svojo vizijo prihodnosti sektorja ekološke pridelave opredeliti tudi v nacionalnih akcijskih načrtih za ekološko kmetijstvo. Evropski poslanci bodo o omenjenem poročilu, ki predstavlja stališče Evropskega parlamenta do Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave, predvidoma glasovali na plenarnem zasedanju v mesecu maju 2022. Celotno Bogovičevo razpravo si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://youtu.be/WVnD4yri3mo
Strasbourg, 20. januar 2022 – Poslanci Evropskega parlamenta so na zadnji dan januarskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu sprejeli priporočila preiskovalnega odbora za zaščito živali med prevozom (odbor ANIT), ki ugotavlja stanje na področju prevoza živali v EU in s tretjimi državami ter Evropski komisiji (v nadaljevanju: Komisija) in državam članicam EU predlaga vrsto ukrepov za izboljšanje pogojev pri prevozu živali, ki, po mnenju poslancev, krepijo njihovo dobrobit in zmanjšujejo tveganja za poškodbe ali pogin živali med prevozom. Evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (EPP/SLS), ki sicer ni bil član ad-hoc preiskovalnega odbora ANIT, je priporočila odbora podprl, saj ocenjuje, da so realistična, v ozir pa jemljejo tako vidik izboljšanja dobrobiti živali kot položaj rejcev živali, predvsem iz perifernih držav in regij EU. »Preiskovalni odbor ANIT smo v Evropskem parlamentu ustanovili junija l. 2020, in sicer z namenom preiskovanja domnevnih kršitev pri uporabi Uredbe (ES) št. 1/2005, ki ureja prevoz živih živali znotraj in zunaj Unije. Odbor je do potankosti preučil domnevne pomanjkljivosti izvajanja celotne zakonodaje EU, ki določa prevoz živih živali in pogoje, ki se morajo izpolnjevati med prevozom, od dovoljenega prostora za pripeljane živali, njihovem napajanju, hranjenju, temperaturah in prezračevalnemu sistemu med prevozom po cesti, železnici, zraku in morju. Kolegi poslanci iz odbora so preverjali tudi zagotavljanje skladnosti s pravili EU s strani držav članic,« uvodoma izpostavlja Bogovič in dodaja, da sta bili ključni vprašanji, pri katerih so bili člani odbora najbolj razdeljeni, čas potovanja in počitka ter temperatura med prevozom. »Glede časa potovanja in počitka za domače živali, ki so namenjene za zakol, predlagamo, da potovanje načeloma ne sme presegati 8 ur ob upoštevanju posebnih geografskih značilnosti nekaterih regij, kot so otoki, najbolj oddaljene regije, oddaljene regije in območja, kjer je infrastruktura nerazvita. Kar se tiče temperature med prevozom in njenega vpliva na počutje živali, pa se osredotočamo na temperaturo v vozilih namesto na zunanjo temperaturo, saj je temperaturo v vozilih mogoče nadzorovati s tehničnimi napravami. Poleg tega priporočamo tudi čim večje izogibanje prevozu neodstavljenih živali, torej živali, ki so odvisne od materinega mleka, ki ne bi smel biti dovoljen za teleta, mlajša od štirih tednov, razen v primeru, ko ga izvajajo kmetje sami na razdalji manjši od 50 km. Glede brejih živali priporočamo maksimalno 4-urno omejitev časa vožnje za živali, ki so v zadnji tretjini brejosti,« kot nekatera ključna priporočila omenja Bogovič in dodaja: »posebna pozornost je namenjena tudi prevozu živali po morju in uvozu iz oz. v tretje države, kjer državam članicam EU priporočamo uveljavitev obvezne prisotnosti veterinarjev ali certificiranega strokovnjaka na krovu za ves čas potovanja po morju. Z namenom zmanjševanja tveganja za nesreče poleg tega priporočamo še krepitev inšpekcijskih pregledov po natovarjanju plovila. Glede izvoza izven EU oz. uvoza v EU Komisiji predlagamo pripravo t. i. belega seznama tretjih držav, ki uporabljajo pravila in standarde na področju prevoza živali, ki so primerljivi s tistimi v EU, za ostale tretje države pa vzpostavitev certificiranega nadzornega sistema, ki zagotavlja skladnost z zakonodajo EU na katerem koli delu poti. Nenazadnje pa pozivamo tudi h krepitvi zakola na kmetiji, tudi z uporabo mobilnih klavnic ter ohranjanje ali vzpostavitev regionalnih klavnic, s čemer bi odpravili potrebo po daljšem prevozu živih živali, kjerkoli je to mogoče.« Bogovič še dodaja, da je treba kmetom pomagati pri zagotavljanju ustreznih pogojev za kmetovanje z namenom preprečevanja opuščanja kmetovanja. Kmetom je treba pomagati, da bodo svoje kmetovanje lahko še izboljšali, tudi ob zagotavljanju prevoza živali v tretje države, ob hkratnem spoštovanju najvišjih standardov dobrega počutja živali. Sprejeta priporočila odbora ANIT predstavljajo osnovo za spremembo zakonodaje s področja prevoza in dobrobiti živali, ki jo pripravlja Komisija.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
