Naslovnica
Ljubljana, 6. junij 2024 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) odločno zanika izjave predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba z njegove včerajšnje novinarske konference stranke Svoboda, s katerimi je neresnično zanikal prizadevanja nekaterih evropskih poslancev za dobrobit kmetov in kmetijstva v Evropskem parlamentu in v Bruslju ter zasluge za debirokratizacijo pripisal lastni vladi, ki je po oceni Bogoviča daleč najbolj škodljiva za slovensko kmetijstvo v vsej zgodovini Slovenije. Celoten odziv poslanca Bogoviča je podan v nadaljevanju: »V zadnjih dveh poslanskih mandatih v Evropskem parlamentu sem bil član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), obakrat edini poslanec iz Slovenije. V tem odboru sem že v prvem mandatu pričel voditi iniciativo »Pametne vasi«, ki je postala del Dolgoročne vizije za podeželska območja EU, ki odgovarja na izzive poseljenosti in gospodarske aktivnosti podeželja. Bil sem tudi pogajalec politične skupine EPP pri pripravi poročila o Dolgoročni viziji za podeželska območja EU. S svojim zelo proaktivnim delom v odboru AGRI sem bil neomajen in trden zagovornik slovenskih kmetov v Bruslju in pri sprejemanju Skupne kmetijske politike za obdobje 2021 – 2027 vztrajno pozival k realnejšim rešitvam s področja kmetijstva ter prehranske varnosti v Evropi – k zdravi kmečki pameti. Pomembno je, da slovenske kmete v EP zastopa nekdo, ki je sam kmet, ki dobro pozna razmere v sektorju, zna pravočasno opozoriti na probleme in je v Bruslju spoštovan in dobro prepoznan. V minulih letih sem iskreno zagovarjal interese slovenskega kmeta in podeželja ter argumentirano in brez populizma opozarjal na zeleno-ideološke nesmisle, ki so v kot stiskali slovenske in evropske kmete. Zadnji dve leti sem aktivno delal na za kmete škodljivem predlogu Uredbe Evropske komisije o pesticidih (SUR). Kot pogajalec politične skupine EPP o tej zakonodaji sem opozoril na potencialne hude posledice in na to, da bruseljski uradniki ne morejo odločati, kje v Sloveniji lahko ali ne smemo škropiti. Za Slovenijo je bila predlagana absolutna prepoved uporabe pesticidov na kar 41 % vseh kmetijskih površin, kar bi pomenilo katastrofalno zmanjšanje pridelane hrane po posameznih segmentih. Na določenih območjih Nature 2000 in ostalih krajinskih parkih bi morali posekati cele vinograde, sadovnjake, nasade oljk, idr. To bi bistveno zmanjšalo samooskrbo s hrano v Sloveniji. Kot veliko zmago si štejem, da sem tudi sam prispeval k temu, da je prišlo najprej do zavrnitve predloga v EP in nato tudi do umika predloga s strani Komisije. V nasprotju z Vlado RS sem glasoval tudi proti Uredbi o obnovi narave, ki bo prinesla zgolj dodatne birokratske ovire in omejitve za kmete. V parlamentu sem vsako leto gostil tudi številne slovenske kmetice in kmete, ki so se prek različnih združenj udeleževali strokovnih ekskurzij in obiskov EP. Od govedorejskih društev, svetovalnih služb, zadrug, sindikata kmetov, do zveze kmetic in podeželske mladine. Vsakoletnemu slovenskemu inovativnemu mlademu kmetu sem že od l. 2016 dalje omogočil zastopanje Slovenije na Evropskem kongresu mladih kmetov. Odlično sodelujem tudi s Čebelarsko zvezo Slovenije, s katerimi nenehno izpostavljamo pomen sodelovanja med čebelarji in kmeti – tudi glede pravilne rabe pesticidov, zaradi česar v Sloveniji od l. 2011 nismo imeli niti enega množičnega pomora čebel. Glede zmanjšanja števila kontrol na kmetijah, verjetno je imel predsednik vlade dr. Golob včeraj to v mislih, ko je trdil, da je “na pobudo aktivnosti slovenske vlade v Bruslju prišlo do debirokratizacije v kmetijstvu ter trdil, da od opozicijskih evropski poslancev nimamo prav nič«, lahko rečem le, da je navedba čista laž, saj je Evropska komisija pripravila ukrepe, ki zmanjšujejo kontrole na majhnih kmetijah in zmanjšujejo okoljske zahteve ravno na pritisk Odbora za kmetijstvo Evropskega parlamenta, katerega član sem in kot odgovor na proteste evropskih kmetov. Predsednik vlade Robert Golob bi se še enkrat več “kitil s tujim perjem.” Če bi mu bilo kaj za slovenskega kmeta, bi podprl zmanjšanje zaščite za volka in medveda, kar predlaga Evropska komisija, pa temu predlogu ravno Slovenija nasprotuje, še več, namesto tega je naša ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič na zadnjem svetu ministrov podala celo predlog za dodatne omejitve na živinorejskih kmetijah. Golobu gre za nutrije, volke in medvede, ne pa za slovenskega kmeta! Za večino slovenskih kmetov je zmanjšanje kontrol na kmetijah zelo dobrodošla sprememba, ki določa izvzetje kmetijskih gospodarstev do 10 ha obdelovalnih površin iz nadzora pogojenosti in kazni. Kmetje tako ne bodo deležni dodatnih kontrol s strani nadzornih organov. Potem je tu še izvzetje upravičencev, ki hkrati prejemajo tako neposredna plačila na površino kot plačila iz naslova razvoja podeželja iz pregledov navzkrižne skladnosti in uporabe kazni. A govoriti, da je to izključno zaradi Roberta Goloba in njegove vlade in da nihče izmed slovenskih poslancev ali ostalih držav, ki so vršile pritisk na Komisijo za pripravo administrativnih poenostavitev, pri tem nima nič, je čista laž. Poleg birokratskih in okoljskih razbremenitev kmetov ter ustvarjanja enakovrednih pogojev na trgih, sem se prav sam v Evropskem parlamentu odločno zavzel, da mora v osrčje razprav o prihodnosti Skupne kmetijske politike – SKP priti tudi financiranje. Več sredstev bo potrebnih za krizno posredovanje, saj smo iz leta v leto priča pretresom na kmetijskih trgih in velikim elementarnim nesrečam. Določen poseg na kmetijske trge, večji nadzor nad cenami in poštena razporeditev dohodkov vzdolž vrednostne verige je nujna. Kmetijstvo potrebuje tudi nove sorte, ki bodo odporne na sušo, nove bolezni, škodljivce, zahteva se dvig kakovosti pridelkov. V kmetijstvu bo treba zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in gnojil, ob hkratni zagotovitvi iste ravni prehranske varnosti. A z znanjem in inovacijami, ne z ideologijo in prepovedmi! V odnosu aktualne Vlade RS pod vodstvom premiera dr. Roberta Goloba do kmetijstva pa poudarjam, da v Sloveniji manjka strateškega razmisleka, kaj od slovenskega kmetijstva sploh želimo. Ker tega ni, se zlasti leve vlade, podobno kot drugod, tudi na področju kmetijstva zatekajo k ideologiji. Tako smo bili nedavno priča neustavni noveli Zakona o KGZS, fiasku z neživljenjsko novelo Zakona o zaščiti živali, pred tem so kmetom na Ljubljanskem barju skoraj prepovedali košnjo in tako ogrozili njihov obstoj. Potem je tu še nerešeno vprašanje obdavčenja OMD plačil, višja obdavčitev dopolnilnih dejavnosti, povišanje pristojbin za uporabo gozdnih cest in visoki stroški surovin, ki kmete spravljajo ob težko prislužen dohodek! Menim, […]
Tokrat gostimo prvo srečanje pod skupnim naslovom »Pogovori v čebelnjaku«, ki odpirajo zanimive teme s področja čebelarstva in dejavnikov, ki vplivajo na to tradicionalno dejavnost. Kdaj: torek, 28.maj 2024, ob 19. uriKje: Evin gaj – center apiterapije, Jože Cemič s.p., Zaloke 10A, 8274 Raka Na pogovoru bosta sodelovala:: g. Boštjan Noč, predsednik Evropske čebelarske zveze in predsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Franci Bogovič, poslanec v Evropskem parlamentu, nekdanji kmetijski minister in župan Z gostoma se bomo pogovarjali o naslednjih vsebinah: Evropska čebelarska zveza, predstavitev delovanja in cilji, Delovanje Evropskega parlamenta, interesnih skupin in sprejemanje odločitev, Vizija ČZS in zagotavljanje obstoječe strukture organizacije in podmladka, Evropska politika in evropska sredstva, možnosti, priložnosti in izzivi, Vprašanja in odgovori. Pred pričetkom pogovora bo kratka predstavitev našega gostitelja, Evin Gaj – center apiterapije, po pogovoru pa druženje. Na dogodek vabita evropski poslanec Franc Bogovič in Čebelarska zveza Krško.
Kohezijska politika je srčika – “lepilo” Evropske unije Ljubljana, 13. maj 2024 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je že v prejšnjem in tudi v tem mandatu Evropskega parlamenta bil član Odbora za regionalni razvoj (Odbor REGI), ki se najbolj ukvarja prav z regionalnim razvojem in kohezijsko politiko. Njegovo poročilo o delu v regionalnem odboru v tem mandatu je podano v nadaljevanju: “Sam menim, da kohezijska politika, ki predstavlja kar 1/3 proračuna EU, nikakor ni »staromodna politika«, kot to vse pogosteje slišimo, pač pa je srčika – lepilo Evropske unije, ki vključuje oba ključna principa EU, tako princip solidarnosti kot subsidiarnosti. Kohezijska politika, ki je dejansko strategija Evropske unije za spodbujanje in podporo “splošnemu skladnemu razvoju” njenih držav članic in regij, katere cilj je okrepiti ekonomsko in socialno kohezijo z zmanjšanjem razlik v stopnji razvoja med regijami, bistveno prispeva k vsesplošni blaginji nas vseh, kar smo vse od našega članstva v EU dalje marsikje občutili tudi v Sloveniji. Ključna tudi za razvoj in ohranitev poseljenega podeželja. Številni zelo uspešni kohezijski projekti in sofinanciranje s strani EU so se zelo konkretno in odlično manifestirali v številnih slovenskih regijah, kar zelo dobro vem tudi kot v preteklosti večletni župan Mestne občine Krško. Ravno iz tega razloga sem sam, skupaj s hrvaško kolegico Sunčano Glavak, že konec oktobra lani organiziral delovni obisk kolegov iz Evropske ljudske stranke v Slovenijo in na Hrvaško, z namenom seznanitve z uspešnimi projekti in dejavnostmi, ki jih je ali jih še vedno financira EU. Med drugim smo obiskali Občino Podčetrtek in Občino Lenart. V okviru svojega dela v Odboru REGI sem zelo aktivno delal tudi na številnih zakonodajnih aktih, in sicer sem pripravil: POROČILO o predlogu Uredbe, da se zagotovi finančna pomoč državam članicam za kritje velikega finančnega bremena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora; MNENJE o predlogu uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo;MNENJE o predlogu uredbe o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma; MNENJE o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021, oddelek III – Komisija;MNENJE o ustvarjanju delovnih mest – pravičen prehod in učinkovite naložbe; in tudiMNENJE o predlogu uredbe o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje varne in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami. Prav pri Uredbi za zagotavljanje varne in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami smo ravno v Odboru REGI na mojo pobudo znatno izboljšali predlog Komisije, vključili regionalno noto, delovanje notranjega trga, vključno s spodbujanjem učinkovitosti in krožnosti v celotni vrednostni verigi, vključitvijo lokalnih skupnosti v procese odločanja ter predlagali bolj praktični seznam 34 kritičnih surovin in 17 strateških surovin, med katere smo vključili tudi aluminij. 🙂 Več o delu celotne ekipe EPP REGI (tudi o mojem) si lahko preberete TUKAJ: https://cohesionmonitoring.eu/wp-content/uploads/2024/05/EPP-REGI-Brochure.pdf Za nas, člane Odbora REGI, dan Evrope, ki smo ga praznovali 9. maja, ni le praznik, ampak je trenutek za praznovanje dejanskih dosežkov v imenu naših regij.”
Prehranska varnost je za Slovenijo preveč pomembna, da bi jo izpuščali iz rok! Ljubljana, Sevnica, 11. maj 2024 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je zaskrbljen nad informacijami zadnjih dni in nad današnjimi informacijami, da se očitno izvaja načrtno ter strateško prevzemanje slovenskih pomembnih in uspešnih agroživilskih podjetij s strani tujcev, konkretno s strani hrvaških skladov in podjetij. Odziv Bogoviča je podan v njegovi izjavi spodaj: »Najprej se je te dni zgodil večinski prevzem družbe Panvita, enega zadnjih velikih agroživilskih podjetij pri nas, s strani hrvaškega finančnega sklada skupaj z novo desetletno pogodbo za uporabo 3000 ha najboljših kmetijskih zemljišč. Danes v medijih slišimo, da naj bi se pripravljal še prevzem Celjskih mesnin, prav tako s strani hrvaških vlagateljev. Več kot očitno je, da gre za resen vstop tujcev v slovenski prostor, tudi pomursko ravnico, kjer ima Slovenija največ orne zemlje, in da gre za širšo strategijo lastniškega prevzemanja slovenskih prehransko pridelovalnih podjetij. Opozarjam, da je to zelo nevarno dogajanje z vidika prehranske varnosti Slovenije, ki je poleg energetske in vojaške, ena od treh temeljnih varnosti Slovenije in njenih prebivalcev. Pozivam Vlado RS, da se odgovorno in državotvorno odzove in končno prepozna kmetijsko panogo kot eno najbolj strateških za našo državo. Pozivam jo k več modrosti in državotvorne slovenske strategije, da takšne strateške panoge zaokrožujemo lastniško sami in spodbudimo zainteresirane vlagatelje, da svoja odlična prehransko-pridelovalna podjetja dokapitaliziramo in vanje kapitalsko vlagamo s slovenskimi skladi, javno-zasebnim partnerstvom in vstopom slovenskih podjetij, ki bi jim bila naložba v kmetijstvo strateška odločitev, kot to očitno zelo dobro znajo početi hrvaška politika in hrvaška podjetja. Če kaj, bi se vsaj te lekcije morali naučiti iz kovid krize in vojne v Ukrajini, ki sta obe ogrozili tako gospodarsko, energetsko kot tudi prehransko varnost. Samih poslovnih odločitev zasebnih lastnikov kot takih ne komentiram, saj imajo pravico sami suvereno odločati o svoji lastnini. Vendar pa je več kot očitno, da je v primeru teh zadnjih nakupov nekdo na drugi strani meje prepoznal kmetijsko panogo in slovenska agroživilska podjetja kot strateška, zato je skrajni čas, da se zbudijo tudi odgovorni v Sloveniji in se ustrezno odzovejo. Država mora imeti vpliv nad zanjo strateško pomembnimi panogami in lastnino, tudi najboljšo kmetijsko zemljo, in pri tem ostati gospodar in ne postati hlapec. Prehranska varnost je za Slovenijo preveč pomembna, da bi jo izpuščali iz rok!”
Ljubljana, Bruselj – 9. maj 2024 – Včeraj, 8. maja 2024, je skupščina Wilfried Martens centra za evropske študije (Wilfried Martens Centre for European Studies – WMCES), v Bruslju razglasila, da je NAJ projekt leta 2023 od vseh 49 EU projektov Martens Centra, ki so potekali v letu 2023, prav mednarodna konferenca: »Prehod v nizkoogljično družbo – kako pri prižganih lučeh zmanjšati emisije ogljika?«, ki sta jo na pobudo in v sodelovanju z evropskim poslancem Francem Bogovičem (SLS/EPP), soorganizirala Inštitut dr. Antona Korošca ter Martens Centre. Mednarodna konferenca, ki je potekala 19. maja 2023, na Treh Lučkah, v Sremiču, je odmevala tako po Sloveniji kot v Bruslju, saj je bila praktično prvi pionirski dogodek, ki je jedrsko energijo vrnil nazaj v fokus odločanja in strokovno utemeljil njeno vlogo pri razogljičenju naše družbe. S konferenco je bila jedrski energiji tudi vrnjena njena domovinska pravica v Sloveniji. Na konferenci so prav na povabilo evropskega poslanca Franca Bogoviča sodelovali številni energetski in jedrski strokovnjaki ter predstavili energetske modele Finske, Češke in Slovenije, ki omogočajo prehod v nizkoogljično družbo z vključitvijo jedrske energije v kombinacijo energetskih virov, in sicer skozi tri vidike: strokovno-gospodarskega, energetskega in političnega. Na konferenci, ki se je je udeležilo prek 100 slovenskih in mednarodnih strokovnjakov iz energetike, gospodarstva, akademije in političnih odločevalcev, je bila jasno izražena nujnost in podpora tudi za gradnjo JEK 2 v Sloveniji. Prav zaključki konference so bili nato odlično izhodišče za pripravo Poročila o malih modularnih reaktorjih (SMR) in jedrski energiji, ki ga je v Evropskem parlamentu v lanskem letu na lastno pobudo pripravil poslanec Franc Bogovič in je nato decembra 2023 dobilo zgodovinsko – kar ⅔ – podporo vseh glasujočih evropskih poslancev na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. S tem v zvezi je Bogovič poudaril: “Naša lanska konferenca in nato še moje Poročilo o malih modularnih reaktorjih sta dokončno postavila jedrsko energijo v enakovreden položaj z drugimi nizkoogljičnimi viri tako v Evropskem parlamentu kot na Evropski komisiji. Danes si v EU nihče več ne zna predstavljati energetske varnosti, suverenosti in prehoda v nizkoogljično družbo brez podaljšanja delovanja obstoječih jedrskih elektrarn, brez gradnje vsaj 50 – 70 novih jedrskih elektrarn in brez SMR reaktorjev, ki bodo razogljičili daljinsko ogrevanje in težke industrijske procese. EU mora na podnebne spremembe odgovoriti z zelo hitrim prehodom v nizkoogljično družbo. Elektrifikacija prometa, ogrevanje objektov s toplotnimi črpalkami, vključitev vodika v tovorni promet in industrijo prinašajo bistveno večje potrebe po nizkoogljični električni energiji. Vojna v Ukrajini je še dodatno pokazala, kako pomembna je energetska varnost za EU in vsako državo članico posebej. Slovenija bo morala v prihodnjem desetletju podvojiti proizvodnjo nizkoogljične električne energije, zato moramo hitro sprejemati odločitve za umestitev novih hidroelektrarn, sončnih, vetrnih elektrarn in se odločiti za drugi blok NEK, v nasprotnem primeru se bo v Sloveniji dekarbonizacija spremenila v deindustrializacijo Slovenije.«
Bruselj, Ljubljana – 5. maj 2024: V pisarni evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) je pred kratkim opravil stažiranje Aljaž Barlič. Za spletno stran poslanca je strnil svoje vtise o izkušnji stažiranja pri Bogoviču in njegovi ekipi ter doživetju Evropskega parlamenta. V nadaljevanju je podan njegov prispevek: »Moji vtisi dela v Evropskem parlamentu pri poslancu Francu Bogoviču: sproščeno, a akcijsko na polno delavno. Po kakšnem tednu prilagajanja na evropski način življenja, je preostali mesec prehitro minil, delo v pisarni je bilo sproščeno, a dnevi so minevali prehitro. Ko imaš intenzivno delo, ki ti je všeč, sploh ne opaziš, da si v pisarni že več kot 8 ur in z veseljem malo “potegneš”. Kar pa se tiče dela in pogovora z gospodom Bogovičem, zelo hitro razbereš, da je razgledan, da se na teme, katere zagovarja, res spozna in je zelo prijetna oseba za pogovor. Glede delovnih navad pa je Franc Bogovič vedno v pogonu, prvi v pisarni in zadnji iz nje, vedno je eden tistih, ki je pripravljen storiti vse za Slovenijo in Evropo po zdravi pameti in ne z ideološkim pristopom “z glavo skozi zid”. Še ena stvar, ki sem jo opazil pri delu s poslancem in po pogovorih z njim: zna odlično sodelovati s posamezniki tudi iz drugih političnih skupin, in, ko imajo problem ali skupno temo, se potrudijo najti skupne rešitve. Skratka, g. Bogovič zna presegati ideološke okvire in delati brez zamer. To se je zelo dobro videlo, ko sta skupaj s poslancem iz druge politične skupine v Evropskem parlamentu organizirala prvi forum o integraciji električnega trga. Z vsem tem v mislih lahko rečem, da je delo v Evropskem parlamentu edinstvena priložnost za spoznavanje sistema delovanja evropske demokracije, delo z evropskim poslancem pa je informativno in inkluzivno. Še enkrat hvala za priložnost!« [LK1]Svobode?
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
