Bogovič: EU narekuje okoljske standarde v svetu. Če ob tem želimo ohraniti primat največjega proizvajalca avtomobilov na svetu in delovna mesta, moramo industriji dati čas, da se temu ustrezno prilagodi.

 

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v sredo, 3. 2. 2016, na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu po končnem dogovoru pogajalcev Evropskega parlamenta in Evropsko komisijo podprl predlog slednje in s tem omogočil, da bomo lahko škodljive avtomobilske izpuste v prihodnosti znižali tudi v praksi, ne samo “na papirju” in hkrati ohranili delovna mesta.

 

Ljubljana 9. februar 2016 ? Potem, ko je Odbor Evropskega parlamenta za okolje (ENVI) s pripravljeno resolucijo zagrozil z zavrnitvijo predloga spremembe uredbe glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6), ker je predlog začasno dovoljeval precejšnja odstopanja od dovoljenih vrednosti, so stekla aktivna pogajanja, in Evropska komisija tako že pripravlja dopolnitev besedila z določilom o vmesnem pregledu zakonodaje ter je tudi že predstavila nov predlog o homologaciji in tržnem nadzoru motornih vozil.

 

“Vsekakor moramo zadevo gledati iz več vidikov. Eno je dejstvo, da je EU največji proizvajalec avtomobilov na svetu, na to industrijo je vezano 12 milijonov delovnih mest, evropska avtomobilska industrija je najpomembnejši izvoznik in največji zasebni vlagatelj v raziskave in razvoj. Tudi slovenska avtomobilska industrija povezuje skoraj sto podjetij, prek 600 kooperantov in ustanov znanja s skoraj 25.000 zaposlenimi ter 150.000 posredno povezanimi, s tem pa predstavlja tudi več kot petino celotnega izvoza Slovenije. Vsega tega ne moremo zaobiti ob tem, ko zaostrujemo okoljsko zakonodajo na področju dovoljenih izpustov,” pojasnjuje Bogovič razloge, zakaj je bil kompromis in uveljavitev prehodnega obdobja nujna poteza. ?Nemogoče in nerealno je pričakovati, da bi se evropski proizvajalci vozil nemudoma prilagodili novim, precej strožjim omejitvam v praksi, s katerimi bi povzročili tudi ogromno poslovno škodo proizvajalcem, ki ustreznih tehnologij še nimajo razvitih, in hkrati dali velik zagon konkurenci v državah, ki takšnih strogih omejitev ne poznajo,? pravi Bogovič.

 

Po Bogovičevih opozorilih je žal prav neprimerna metodologija testiranj izpuhov prispevala k temu, da so nekateri proizvajalci izrabili pomanjkljivosti in s tem dosegli ogromen razkorak med rezultati na testiranjih in v realni vožnji. Vsaj en izmed proizvajalcev pa se je v iskanju bližnjic pri vedno bolj zahtevnem razvoju motorjev zatekel h goljufiji. ?Vse takšne anomalije bi lažje odkrivali s primernejšimi postopki testiranja, zato je ravnanje Evropske komisije korak v pravo smer,? meni Bogovič.

 

“Evropska avtomobilska industrija, ki je v nasprotju z ZDA in Japonsko v iskanju rešitev za nižanje izpustov CO2 stavila na dizelske motorje, je tu v zaostanku.  Zato s tem predlogom z vmesnim obdobjem dajemo možnost proizvajalcem vozil v Evropi, da ustrezno razvijejo in prilagodijo tehnologije v naslednjih nekaj letih, ko bodo začele veljati tudi dejansko nižje vrednosti izpustov, ki so dogovorjene na evropski ravni,” dodaja Bogovič, ki ocenjuje, da je to edini način, da Evropa lahko ostane vodilna svetovna sila v avtomobilskem razvoju in jasno nakaže smer razvoja tudi ostalim, pa naj ta temelji na hibridih, vodiku ali električnih vozilih. Bogovič seveda ob tem vztraja, da se mora vsakršen sum goljufanja pri doseganju takšnih ciljev nemudoma raziskati in sankcionirati.

 

Če bi predlog na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta poslanci s sprejemom resolucije zavrnili, bi na tem področju še vedno vladala popolna pravna praznina oz. bi področje ostalo neurejeno, Evropska komisija pa ne bi mogla nadaljevati z implementacijo celotnega paketa okoljske zakonodaje. Tako je bila uredba podprta z jasnimi zagotovili Evropske komisije, da v naslednjih mesecih pripravi natančen časovni okvir za znižanje najvišjih mejnih vrednosti na raven, za katero sta se dogovorila so-zakonodajalca, torej Evropski svet in Evropski parlament.

 

Evropska komisija lahko zaradi potrditve svojega predloga nadaljuje s pripravo in vlaganjem drugega zakonodajnega svežnja za uvedbo preskusnega cikla vozil, ki bo temeljil na dejanskih emisijah, nastalih med vožnjo (preskus RDE). “Vsi bi želeli, da se iz okoljevarstvenega vidika emisije čim prej zmanjšajo. Vendar če želimo, da do tega dejansko pride in se zadeva postopkovno rešuje na način, da bomo tudi v praksi zmanjševali emisije, ob tem pa ne ogrožali na deset-tisoče delovnih mest, potem je treba postopke sprejemanja zakonodaje premikati naprej, ne pa jih blokirati že ob prvem koraku,” še zaključi evropski poslanec Bogovič.

 

 

Več informacij:

 

Predlog spremembe uredbe Evropske komisije in aneks:

http://ec.europa.eu/transparency/regcomitology/index.cfm?do=search.documentdetail&hxb86Icmgg3oYE/bjESk4sY+mUxt5zTyDIGuuTctW+w5h7oGcm9+zygnJDfM8lqbbtEu73pyhC+y7QUrauty4Q==

 

Resolucija odbora ENVI, ki Na plenarni seji ni dobila večinske podpore poslancev Evropskega parlamenta in z zavrnitvijo katere je Evropski parlament potrdil uredbo Evropske komisije:

www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=MOTION&reference=B8-2016-0040

 

FOTO: Pisarna evropskega poslanca Franca Boogoviča (SLS/EPP)