Bogovič: Evropski kmetje so žrtveno jagnje v evropsko-ruskem političnem konfliktu

Krizo v evropskem kmetijstvu lahko konča le dogovor o omejitvi kmetijske proizvodnje na ravni EU

 

Razmere so izredne, Evropska komisija pa se odziva prepočasi – v primeru prepočasnega ukrepanja bodo mali kmetje v nekaj letih propadli!

Bruselj, 27. april 2016 ? Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), član odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), je na včerajšnji seji odbora med razpravo o krizi v evropskem kmetijstvu dejal, da se je treba krize resno zavedati in nanjo primerno odreagirati, tudi z močnejšimi ukrepi.  “Bojim se, da bodo v primeru počasnega ukrepanja mali kmetje v nekaj letih propadli. V Evropi je zato treba nujno sprejeti omejitev kmetijske proizvodnje, v nasprotnem primeru se bo kmetijstvo soočalo še z večjimi težavami kot trenutno. Razmere so izredne, Evropska komisija pa se odziva prepočasi. Zato so potrebni nujni in ostrejši ukrepi za pomoč kmetom, saj bodo ti preživeli le, če se bodo cene stabilizirale.”

Bogovič kot ključne razloge za krizo v kmetijstvu izpostavlja ukinitev mlečnih kvot, padec potrošnje, ruski embargo in gospodarsko ohlajanje Kitajske. “Krize niso povzročili kmetje, pač pa so razlogi v največji meri politični in ekonomski,” poudarja Bogovič.

“Kmetje ne želijo pomoči, miloščine, pač pa si želijo stabilnih dohodkov in tega, da s svojimi izdelki ustvarjajo dodano vrednost. V družbi so kmetje označeni za največje krivce pri onesnaževanju okolja in kot tisti, ki ves čas zahtevajo pomoč, vsi pa obenem vemo, kako pomembna je vloga kmetijstva v družbi. Kmetijstvu se godi velika krivica, saj so evropski kmetje postali žrtveno jagnje v evropsko-ruskem političnem konfliktu,” dodaja Bogovič in hkrati opozarja, da bodo ob trenutnem razvoju dogodkov krizo preživele le države z močnim, dobro organiziranim kmetijstvom in trgovskimi verigami. Manjše in kmetijsko slabše organizirane kmetije pa se lahko znajdejo v krizi in propadejo. “Ostale nam bodo tako le neobdelane kmetijske površine, hrano pa bomo kupovali iz kmetijsko močnejših evropskih držav ali pa izdelke dvomljive kakovosti iz drugih delov sveta,” pravi Bogovič.

Bogovič tako predlaga sprejetje ostrejših ukrepov, ki bi omogočili preživetje evropskega mlečnega sektorja, kot je npr. vzpostavitev mehanizma za omejevanje proizvodnje, na kar nas opozarja tudi evropsko združenje pridelovalcev mleka. Po njegovem mnenju se lahko cene le tako dolgoročno stabilizirajo, od česar bodo imeli kmetje bistveno več kot od obližev v obliki pomoči s strani EU.

“Kmetijstvo ni kakor avtomobilska industrija, kjer lahko po nekajletnem mirovanju proizvodnje zaženeš proizvodnji proces z izdelavo novega modela vozila. Ko se enkrat hlevi začnejo zapirati, bodo za vedno ostali zaprti,” z zaskrbljenostjo zaključuje Bogovič.