Za boljše pogoje za slovenska in evropska podjetja (na trgih izven EU) je treba mednarodnim dogovorom dati priložnost.
Strasbourg, 8. julija 2015 – Evropski parlament je na današnjem plenarnem zasedanju potrdil priporočila, ki jih je pripravil Odbor za mednarodno trgovino (INTA) ob sodelovanju štirinajstih zainteresiranih odborov EP, in so namenjena predvsem Evropski komisiji in njenim pogajalcem kot mandat za nadaljnja pogajanja glede TTIP. ?V rokah evropskih parlamentarcev bo namreč tudi potrditev končne različice sporazuma, zato je prav, da že danes nakažemo, v kateri smeri si želimo oblikovan sporazum in pri katerih področjih bomo pogajalcem najbolj gledali pod prste,? je povedal evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je današnjo Poročilo s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) podprl, z doseženo večino v Evropskem parlamentu (436 glasov za in 241 proti ter 32 vzdržanih) pa se je tudi odprla pot za nadaljnje pogovore.
?Preseneča me sicer ostro nasprotovanje dela javnosti proti nečemu, kar niti še ni izpogajano oz. še nima nikakršne končne oblike,? pravi Bogovič, ki ocenjuje, da se sporazumi med dvema državama po navadi sprejemajo zato, da imata obe od njega uravnotežene koristi. ?Če tega ne bo mogoče doseči, se lahko slab sporazum še vedno zavrne. Ne bi pa bilo prav, da medtem ko naša podjetja iščejo priložnosti za nastop na tujih trgih, jim v Bruslju že vnaprej zapiramo vrata,? meni Bogovič.
?Za enkrat smo dali samo zeleno luč za nadaljnje pogovore ob nekaterih zelo jasnih usmeritvah in opozorilih,? pojasnjuje Bogovič, ki dodaja, da poslanci povečini dobro poznajo večino pomislekov, ki se pojavljajo v javnosti. Ob tem poudarja, da prioritete sporazuma ostajajo predvsem odprava birokratskih ovir in carinskih dajatev, sprostitev spletne trgovine, poenotenje podjetniške zakonodaje in poenostavitev postopkov za opravljanje storitev. ?Tu bi se pojavile priložnost tudi za številna slovenska podjetja, ki danes preveč sramežljivo ciljajo na ogromen in perspektiven ameriški trg, da povečajo prodajo in s tem tudi hitreje rastejo,? je prepričan Bogovič. Slovensko gospodarstvo je eno najbolj izvozno usmerjenih, saj izvozimo za okoli 80 % BDP. Naši največji zunanji trgovinski partnerji so Nemčija, Avstrija in Italija, ki so veliki izvozniki v ZDA, tako da je naš izvoz posredno odvisen tudi od njihove trgovinske menjave z ZDA.
Seveda so v EU področja, ki so posebej občutljiva, kot recimo področje kmetijstva, javnih storitev, pravic potrošnikov, okoljskih in delovnih standardov, kulture itd. Zato je npr. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) podal zelo jasne smernice, da si zniževanja standardov na področju varne hrane ne smemo in ne moremo privoščiti saj ima evropska kmetijska politika določene posebnosti, ki jih ne moremo primerjati z načinom kmetovanja v ZDA.
Usmeritve odbora AGRI so jasno zapisane v predlogu resoluciji EP v točkah J in K, v katerih jasno piše, da trgovinski sporazum TTIP ne sme ogroziti sedanjih kakovostnih standardov evropskih kmetijskih proizvodov in njihove prihodnje izboljšave, ob tem pa ohraniti evropski kmetijski model ter zagotoviti njegovo gospodarsko in družbeno izvedljivost.
Podobno so se do določenih spornih zadev opredelili tudi ostali pristojni odbori, številni tako zahtevajo izključitev javnih storitev iz področja uporabe pogodbe, v domeni držav bo ostala tudi kulturna zakonodaja. Pogajalci bodo poskušali tudi pripraviti boljši predlog za reševanje sporov, kot je trenutni ISDS, ki bo bolj sledil demokratičnim načelom in bo upošteval jurisdikcijo nacionalnih sodišč.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
