Evropski poslanci se trudimo, da slovenske razdvojene politike ne prenašamo v Evropo, ampak da evropsko politično kulturo sodelovanja vzpostavljamo v Sloveniji, kar Slovenija zelo potrebuje!
Beograd, Ljubljana ? 4. junij 2016 ? Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je kot član Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija in podpredsednik Skupine ?Prijatelji Srbije? Evropskega parlamenta skupaj z dr. Igorjem Šoltesom (Zeleni), ki je prav tako član Skupine ?Prijatelji Srbije? in pa podpredsednik Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija, udeležil foruma na temo ?Evrointegracije Srbije in vloga univerz,? v organizaciji Fakultete za organizacijske vede (FON) v Beogradu, ki ima sicer tudi skupen študijski program s slovensko Fakulteto za upravo.
Dogodka na fakulteti FON, ki ga je organiziral prof. dr. Jovan Filipovič,, ki je v ospredje postavil tudi slovensko-srbsko sodelovanje, so se udeležili dekan fakultete prof. dr. Milija Suknović ter drugi profesorji in študenti, novi veleposlanik Slovenije v Srbiji Vladimir Gasparič, predsednica Slovenskega poslovnega kluba v Beogradu Danijela Fisakov, svetovalec srbskega ministra za trgovino, turizem in telekomunikacije Rasima Vlajiča Zoran Ilič, podpredsednik srbske Gospodarske zbornice Miroslav Miletič in drugi.
Bogovič je v svojem predavanju na fakulteti FON izpostavil pomen izobraževanja in izmenjave znanj med državami znotraj in izven EU, izmenjav študentov ter profesorjev. Pri tem je izpostavil tudi EU program Erasmus ? evropski program študentskih izmenjav, ki je bil ustanovljen leta 1987, ter novi program Erasmus+, za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki kombinira vse obstoječe EU programe za izobraževanje, in ki se je začel v začetku leta 2014. Bogovič je pozdravil prakso fakultete FON, ki je že intenzivno vpeta v mednarodno univerzitetno sodelovanje, in ki ima tudi skupni študijski program s Fakulteto za upravo, Univerze v Ljubljani.
EU se po Bogovičevih besedah zelo zaveda pomena izobraževanja tako mladih kot vseh generacij, predvsem ob dejstvu, da danes večinoma nimamo več služb, v katerih bi preživeli vse od prve zaposlitve pa da upokojitve, temveč je današnja karierna realnost takšna, da ljudje menjajo več služb v svojem življenju, čedalje več ljudi pa tudi več karier z različnih področij. Ob tem je Bogovič navedel tudi zadnje ugotovitve, da so ljudje v EU v nadpovprečno izobraženi, a ob tem s podhranjenim znanjem raznih veščin, kar vpliva na težje zaposlitvene možnosti mnogih.
Bogovič je ob tej priložnosti znova poudaril tudi osnovno idejo nastanka Evrope in EU, kot jo poznamo danes, ko so po 2. svetovni vojni ustanovni očetje Evrope (Robert Schuman, francoski predsednik vlade, Konrad Adenauer, prvi nemški povojni kancler, Alcide de Gasperi, italijanski predsednik vlade) iz držav, ki so se prej dolgo časa bojevale med seboj, znali sesti za skupno mizo in se dogovoriti o sodelovanju, s ciljem na evropskih tleh ustvariti celino miru, sodelovanja, sožitja, solidarnosti in strpnosti.
Ob pregledu vseh mejnikov, skozi katera je kasneje šla EU, od padca Berlinskega zidu, razpada Češkoslovaške, Jugoslavije, pa vse do preteklih širitev EU, je Bogovič poudaril tudi pomen prihodnje širitve EU na področje Zahodnega Balkana, kjer je tudi Srbija ena izmed kandidatk za vstop v EU, in ki mora zdaj skozi odpiranje in zapiranje pogajalskih poglavij z EU skozi proces reform na več področju v smeri večje demokratičnosti in konkurenčnosti. Ob tem pa je izpostavil tudi kohezijsko politiko EU in njen temeljni princip solidarnosti, pri čemer razvitejše države vplačujejo več sredstev kot jih prejemajo, kar je pomembno za spodbujanje razvoja držav razvojnem zaostanku. Ob tem je poudaril, da je pomembno, da EU nameni več evropskih sredstev predpristopne pomoči državam kandidatkam za vstop v EU s področja Zahodnega Balkana, tudi Srbiji. ?EU prostor je prostor velikih priložnosti za tiste, ki jih znajo izkoristiti,? je poudaril Bogovič.
Slovenska evroposlanca Bogovič in dr. Šoltes sta zatem obiskala še Aranđelovac in se seznanila s primeri uspešnih gospodarskih praks v tem mestu, in sicer sta si ogledala: Peštan – največje podjetje za pridelavo plastike, ki izvaža v 40 držav, tudi v Slovenijo; Sladko srce ? uspešno podjetje, ki je zraslo iz družinske tradicije in ima danes 130 zaposlenih, ter sodobni hotel Izvir.
Čeprav prihajata iz različnih političnih skupin v Evropskem parlamentu, kjer Bogovič zastopa Evropsko ljudsko stranko (EPP), najmočnejšo politično skupino v Evropskem parlamentu, dr. Šoltes pa opozicijsko politično skupino Zelenih, to nikakor ni ovira, da ne bi sodelovala na projektih in vsebinah, ki so ključnega pomena za ljudi, tako v Sloveniji, kot tudi v regiji Zahodnega Balkana, kjer so tako Srbija kot tudi druge države tega območja kandidatke za vstop v EU. Tako sta že v marcu organizirala skupno omizje na temo ?Planica združuje,? kjer sta ob robu projekta novega nordijskega centra Planica v ospredje postavila prav nujnost povezovanja in skupnega nastopa različnih deležnikov tako pri tem projektu, kot tudi sicer pri političnem delu.
Sodelovanje v politiki na ravni različnih političnih strank in koalicije ter opozicije namreč v Sloveniji še ni praksa, slovenski evropski poslanci pa izven meja Slovenije dokazujejo, da to znajo, zmorejo in hočejo. Vseh osem slovenskih evropskih poslancev (Peterle, Bogovič, Zver, Tomc, Šulin, Fajon, dr. Šoltes in Vajgl) je že stopilo skupaj in družno ter s skupnim dogodkom v prejšnjem letu podprlo projekte slovenskih čebelarjev (Čebelarske zveze Slovenije): Evropski medeni zajtrk in Svetovni dan čebel.
?Tudi s takšnimi primeri sodelovanja, se evropski poslanci trudimo, da slovensko razdvojeno politiko ne prenašamo v Evropo, ampak da evropsko politično kulturo sodelovanja vzpostavljamo v Sloveniji, kar Slovenija zelo potrebuje,? je ob robu obiska Beograda poudaril Bogovič.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
