Ljubljana, 1 julij 2016 ? Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je sodeloval na okrogli mizi o krožnem gospodarstvu z naslovom: ?To ni samo reciklaža?, ki je v organizaciji Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, Ministrstva za okolje in prostor RS ter Ekologov brez meja potekala v prostorih Mestnega Muzeja Ljubljana.
“Zame je ključno, da spreminjamo zavest in da krožno gospodarstvo v mislih sprejmemo,? je uvodoma povedal Bogovič in poudaril, da je odločitev za krožno gospodarstvo prava odločitev, ki mora postati nov model, ne zgolj kup papirjev, kup ciljev. ?Postati mora način življenja,? je menil Bogovič in izpostavil konkretne primere dobre prakse v Sloveniji(primer ravnanja z odpadki v Krškem) in v Evropi (primer Nizozemske, kjer kmetijstvo, kemijska industrija, znanstveno izobraževalne institucije ter politika delujejo z roko v roki na področju biogospodarstva), kjer že ustvarjajo konkurenčno prednost z uveljavljanjem krožnega gospodarstva.
?Na lokalni ravni sem še kot župan Občine Krško pred več leti skupaj z ekipo mladih vzpostavil novo politiko ravnanja z odpadki,? je ponazoril Bogovič primer dobre prakse, in povedal, da so začeli z osveščanjem in izobraževanjem tako mladih v šolah, kot v letu 2003 tudi vzpostavili sistema ločenega zbiranja odpadkov s postavitvijo objektov za obdelavo odpadkov. Navedel je konkretne podatke, da sta občini Krško in Kostanjevica količino skupaj zbranih odpadkov z 14.849 ton v letu 2006 zmanjšali na 10.980 ton v letu 2015, količino skupnih odloženih odpadkov pa z 12.683 v letu 2006 na zgolj 1.136 ton v letu 2015.
Na vprašanje iz občinstva o tem, kako se krožno gospodarstvo sklada s prostotrgovinskima sporazumoma EU – Kanada (CETA) in EU – ZDA (TTIP), je Bogovič (EPP/SLS) povedal, da imajo evropski poslanci v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja zelo jasno stališče, da se evropskega kmetijskega modela ne sme spreminjati in da imajo poslanci tudi določene rdeče črte pri morebitnem sprejemanju tega sporazuma, čez katere ne bodo šli. Je pa Bogovič izrazil tudi svoje mnenje, da sporazuma TTIP sploh ne bo prišlo.
Na okrogli mizi je sicer v svoji uvodni predstavitvi nekdanji evropski komisar za okolje in so-predsednik UNEP-ovega mednarodnega raziskovalnega odbora dr. Janez Potočnik predstavil pomen in nujnost preoblikovanja družbe v 21. stoletju v družbo krožnega gospodarstva z reformo vseh politik in tudi s konkretnimi ukrepi. Drugi sodelujoči na okrogli mizi: Erika Oblak iz Društva Ekologi brez meja, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor RS Uroš Vajgl ter Mirko Šprinzer, idejni vodja SpRiNG – Slovenske mreže krožnega gospodarstva, so se strinjali, da je paket krožnega gospodarstva, ki ga zdaj obravnavajo kot celo vrsto dokumentov tudi različni odbori Evropskega parlamenta, še vedno zgolj predlog, ki zahteva javno razpravo. Okrogla miza, ki jo je povezovala mag. Ladeja Godina Košir, je dala tudi zaključek, da je najpomembnejše v vsem tem procesu prehoda na krožno gospodarstvo delovati že vsak na svoji individualni ravni in od spodaj navzgor.