Koper, 28. september 2016 – Naravni rezervat Škocjanski zatok v Kopru, ali »zeleno srce Kopra«, kot mu pravijo domačini, je bila lokacija okrogle mize “Politično vodstvo makroregionalnih strategij – vloga parlamentov” v okviru Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki je po uspešni Konferenci ob zagonu EUSALP januarja letos na Brdu pri Kranju, drugi v nizu dogodkov, ki jih Slovenija organizira v času predsedovanja Strategiji EU za Alpsko regijo.
Na okrogli mizi je kot eden izmed govorcev sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je izpostavil, da gre za preprosto stvar, čeprav makroregionalne strategije zvenijo nekako zapleteno. »Pri teh strategijah gre predvsem za povezovanje ljudi in spodbujanje k sodelovanju, tudi med različnimi področji, kot so denimo: okolje, gospodarstvo, kmetijstvo, turizem …« je povedal Bogovič in hkrati opozoril na izjemen pomen sodelovanja velikih mest in podeželja, ki je prav tako v ospredju makroregionalnih strategij.
»Boljšega naravovarstvenika v slovenski krajini kot je slovenski kmet, ni. Treba pa je v dialogu z njim in naravovarstveniki prepoznati, kaj so njegove naloge. Konec koncev tudi evropska kmetijska politika skozi t. i. »greening« oz. ozelenitev evropske kmetijske politike podpira takšne prakse,« je Bogovič za medije ob robu okrogle mize komentiral tudi pomen naravovarstva in naravnih rezervatov. Dodal je tudi, da je k temu, kako Slovenija izgleda danes in je privlačna za turiste in popotnike, ključno prispevalo dejstvo, da smo uspeli ohraniti našo krajino.
Sicer pa je Škocjanski zatok naravni rezervat, kar pomeni območje življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst oz. območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.
Kot so v svoji predstavitvi upravitelji rezervata še poudarili, je zaradi prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij Škocjanski zatok neglede na majhno površino, ki jo pokriva, zelo pestro okolje. Skoraj tri četrtine površine naravnega rezervata namreč obsega polslana laguna, ki je z gnezditvenimi otočki in morskimi močvirji dom številnih redkih živalskih in rastlinskih vrst. Več informacij o Škocjanskem zatoku na: http://www.skocjanski-zatok.org/.