Bogovič na okrogli mizi »Šola na daljavo – Česa smo se naučili o šolskem sistemu?«

Ljubljana, Koprivnica, 5. februar 2021 – Franc Bogovič, poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP) je 4. 2. 2021 sodeloval na spletni okrogli mizi »Šola na daljavo – Česa smo se naučili o šolskem sistemu?«, ki sta jo organizirala Inštitut dr. Antona Korošca in spletni Časopis Slovenec.

Izhodišče okrogle mize:

Že veliko pred epidemijo Covida-19 so tako starši, učenci, dijaki kot strokovnjaki opozarjali na to, da ima Slovenija v bistvu zelo slab šolski sistem in da je nujna reforma. Pisale so se Bele knjige, delale raziskave, kozmetični popravki, ki pa žal niso prinesli zadostnih rezultatov. Kako nujna je reforma, je dejansko pokazal ravno Covid-19.

Čas epidemije je bil in ostaja čas preverjanja naše prilagodljivosti, potrpežljivosti in iznajdljivosti na vseh področjih. Že drugo šolsko leto epidemija vpliva tudi na izobraževanje, že drugo šolsko leto daje na preizkušnjo tako starše in otroke kot pedagoge. Polemika pa ni enoznačna, temveč je ustvarila dva nasprotujoča si pola – na eni strani so tisti, ki težijo k temu, da se otroci čim prej vrnejo v šolske klopi, na drugi pa tisti, ki jim takšen način ustreza. Kdo ima prav? Dejstvo je, da oboji, a razlog ni epidemija, ampak zastarel in neokreten šolski sistem, epidemija je le odgrnila tančico in pokazala, da je nujna sprememba na več področjih.

Veliko se govori o apatičnosti, travmah, ki naj bi jih povzročili ukrepi, povezani s covidom-19, skoraj nič pa o dejanskih težavah otrok, staršev in pedagogov ter o tem, kaj se iz nastale situacije lahko naučimo za prihodnje generacije vseh vključenih v izobraževalni sistem. Na mladih svet stoji in nujno je, da pravi čas zarišemo smernice, ki bodo pokazale rešitev za nastalo situacijo, ter se s prenovo šolskega sistema začnemo ukvarjati danes.

Na konstruktivni razpravi o problematiki šolskega sistema kot tudi težav, ki jih je v ospredje postavilo šolanje na daljavo, so sodelovalo vsi glavni akterji – otroci, starši, učitelji, ravnatelji, direktorji na različnih ravneh, psihologi ter Franc Bogovič, kot poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu:

prof. dr. Anton Meden (predsednik ZASSS),
Nina Jelen (učiteljica na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju ob Savi, zmagovalka evropskega natečaja spletne varnosti),
doc. dr. Andreja Poljanec (psihologinja, vodja študijskega programa Psihologija na SFU),
Maja Kalin (predsednica Dijaške organizacije Slovenija),
Tone Hrovat (državni svetnik, direktor Centra biotehnike in turizma – Grm Novo mesto),
prof. dr. Ludvik Toplak (predsednik Alma Mater Europaea),
Franc Bogovič (poslanec Evropskega parlamenta SLS/EPP).

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na okrogli mizi na vprašanje, če so evropski poslanci v Evropskem parlamentu obravnavali vplive Covid-19 na šolanje, in če je res šolanje v drugih članicah EU boljše kot v Sloveniji povedal:

»Slovenci smo znani po tem, da smo že v preteklosti ob prehodih meje vedno rekli, da je tam bolje. Tako, da je to del naše kulture. A ni vedno tako. Več kot vidiš, večkrat spoznaš, da imamo tudi doma marsikaj lepega, boljšega. Je pa za področje šolstva značilno, tako kot za področje zdravstva, da ni urejeno s skupno evropsko politiko.« Spomnil je, da je v začetku Covid krize bilo treba na področju zdravstva skupaj skupaj zaščitno opremo.

Na področju šolanja na daljavo je bilo v EU ugotovljeno, da je veliko razlik med državami. Te pa izhajajo iz začetnega stanja. Na primer, Švedska, Finska, Norveška, Irska, ki so imele že prej dosti več digitalnih orodij, vključenih v šolske procese, v Covid19 situaciji potem niso imele velikih težav pri prehodu na šolanje na daljavo. So pa bili ukrepi na ravni EU zelo različni – ponekod so bile šole bolj zaprte, drugod manj, zato ni istega imenovalca na tem področju v EU.

Kar pa se ugotavlja, je to, da je bilo šolanje na daljavo na začetku epidemije nuja, kasneje pa je razkrila marsikaj, kar je naš nauk za naprej. Prva stvar je zelo velika razlika pri dostopu do kakovostne internetne povezave, ki je kar naenkrat bila osnova za normalno delo, šolanje. Na področju podeželja, sam se namreč ukvarjam s konceptom Pametnih vasi, pa se je pokazalo, da je ravno dostopnost do kakovostne širokopasovne povezave splošna pravica vsakega, ne glede na to, kje biva.

Drugo, kar se je pokazalo, in kar kažejo študije, da je vpliv socialno ekonomskih razlik v družinah zelo velik. Neka primerjava kaže, kako so stanovanja v Romuniji, Latviji, Bolgariji in na Hrvaškem bistveno manjša, kot drugod v EU, in je to predstavljalo eno večjih ovir, ko je moralo več ljudi na majhnem prostoru delati ali se šolati na daljavo. Težava učencev s posebnimi potrebami je povsod poseben problem. Drugič, bile so velike razlike pri digitalni pismenosti med dijaki, pa tudi med starši. Pri dijakih se je pokazalo, da ni nujno, da tisti dijak, ki je bil prej najboljši v šoli, da je najbolj izstopal tudi pri šolanju na daljavo, ampak so se pojavili nekateri drugi učenci, ki jim je šolanje na daljavo bilo bolj všeč in so bili kar naenkrat uspešnejši od tistih, ki so prej v razredu imeli prvi dvignjeno roko.

Študija je pokala še bistveno večje razlike v digitalni pismenosti pri učiteljih. Otroci so le ista generacija, profesorji pa različnih generacij in različno digitalno vešči. Pokazala se je potreba po poenotenju uporabe platform, ker je na začetku pouk potekal na zelo različnih platformah.

Sam menim, da moramo iskati pozitivne lekcije Covid19 krize. Mislim, da smo sedaj v nekaj mesecih, 1 letu naredili na reformi šolstva več, kot pa bi se uspeli dogovoriti sami in ko bi v normalnih razmerah 5 let delali reformo. Prav je, da gremo v to smer, saj nas brutalna digitalizacija sili v spremembo procesov in načinov našega življenja. Spremenili smo svoje navade: e-nakupi, delo na daljavo, trženje kmetijskih izdelkov prek spleta … Prepoznajmo te tudi dobre lekcije, ki smo jih dobili v Covid19 krizi, sicer bomo še večje lekcije dobili v kakšni drugi krizi. Vsekakor pa smo imeli hitri tečaj šole na daljavo.

Moja izkušnja v Covid19 krizi je bila, da sem bil po 20 letih profesionalnega dela v politiki zadnje leto največ časa doma. V šali rad rečem, kako lepo je doma, kako lepo je nadoknaditi tisti čas, ki sem ga zamudil pri svojih otrocih, sedaj pri vnukih. Družina je osnovna celica in je najpomembnejša za to, da lažje in lepše preživiš tudi težje leto.

Pokazalo se je tudi, kako je nujno, da imamo boljše internetne povezave, da potrebujemo več znanja na področju digitalizacije in da moramo tudi v šolskih procesih v prihodnje pogosteje uporabljati digitalna orodja. Tudi dijaki so ugotovili, da bi jim bil morda v prihodnje bližje kakšen fleksibilen način šolanja, da bi se lahko tudi v prihodnje kak dan kdaj pa kdaj šolali od doma.«

Bogovič je na omizju predstavil tudi svoj projekt Zavezništvo za mlade iz časa svojega prvega mandata v Evropskem parlamentu, v okviru katerega je v domačem okolju, v Posavju, in na Ptuju, povezal srednje šole in domača podjetja, ki so močna na posameznih EU politikah (energetika, okolje, kmetijstvo, inovacije …).«

“Spoznali smo, da se mladi in učitelji ter lokalna podjetja sploh ne poznajo dobro. In tako smo s projektom vzpostavili tesnejše vezi med njimi, hkrati pa pri mladih dvignili zavedanje o tem, da smo tudi v Sloveniji uspešni na področju izvajanja EU politik v praksi, ter imamo dobra podjetja v svoji soseščini, v katerih mladi lahko najdejo tudi svoje priložnosti«, je pojasnil Bogovič in dodal, da se je v okviru projekta obiskalo tudi Dunaj in avstrijsko šolsko ministrstvo, ki je udeležencem strokovne ekskurzije predstavilo odličen avstrijski šolski sistem, pri katerem je eden pomembnih stebrov tudi vajeniški sistem oz. dualno izobraževanje.