Ptuj, 22. februar 2016 – Združenje pridelovalcev Sladkorne pese, KGZS Zavod Ptuj in evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) so na današnjem strokovnem posvetu z naslovom ?SLADKORNA PESA ? NOVI IZZIVI,? ki je potekal v dvorani KGZ Ptuj, govorili o strategiji in reformah pridelave in predelave sladkorne pese v EU in Sloveniji. Bogovič je pred polno dvorano obiskovalcev posveta predstavil najnovejše smernice razvoja v tej branži v EU ter izpostavil izjemen pomen dobre organiziranosti kmetov za doseganje konkurenčnosti.
Stanje na trgu sladkorja v EU danes po Bogovičevih besedah zaznamuje zelo visoka koncentracija pridelave, velik dvig količine pridelkov sladkorne pese od leta 2006, zelo velike razlike v pridelkih na hektar med državami, velike tovarne s povprečnimi 145.000 tonami pridelanega sladkorja na leto in čas predelave sladkorne pese med 110 -120 dni.
V zvezi z idejo vrnitve sladkorne pese na slovenska polja je Bogovič ponovno podprl prizadevanja Društva pridelovalcev sladkorne pese ter na osnovi Študije o možnostih ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji z oceno tveganja (ki jo je naročilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP) z januarja letos), študije nizozemskega Ministrstva za ekonomske zadeve z decembra 2015, ki izpostavlja pridobivanje etanola iz te poljščine, ter študije, ki jo je septembra 2014 na Nizozemskem pripravila družba Delloite in ki govori o perspektivah pridelave sladkorne pese za njeno predelavo v različne bio izdelke, dejal, da je sladkorna pesa danes velik izziv za poljedelce in stroko v Sloveniji. Ta izziv obsega: vrnitev donosne kulture v kolobar, izboljšanje tehnologije pridelave in dvig pridelka vsaj na EU povprečje, dvig pridelkov tudi pri ostalih kulturah in izgradnjo potrebnih namakalnih sistemov.
?Izgradnja tovarne za proizvodnjo sladkorja je najbrž nerealna ideja v tem trenutku, saj ni realno, da bi na leto posejali od 12.000 do 15.000 ha sladkorne pese, kar je minimalno potrebno za zapolnitev kapacitet ekonomsko upravičene investicije. Vidim pa smiselnost in velik potencial za izgradnjo tovarne za predelavo sladkorne pese za proizvodnjo etanola,? je povedal Bogovič in dodal, da temu pritrjujejo obetavni rezultati raziskav in pilotne naprave na Nizozemskem. Po Bogovičevem mnenju je možna postopna oz. modularna izgradnja takšnega obrata za 2.000 ha, 4.000 ha ali 8.000 ha, pridelava sladkorne pese pa bi lahko bila v radiusu do 40 km od tovarne.
Vstop kmetov v lastniško strukturo predelovalnega obrata za sladkorno peso Bogovič vidi kot nujen in smiseln. Ustanovitev skupne zadruge pridelovalcev sladkorne pese bi bila po njegovem mnenju prvi korak, vložek finančnih sredstev pa bi bil za vsakega kmeta glede na njegovo površino pridelave sladkorne pese. ?S tem bi kmetje, pridelovalci sladkorne pese, prevzeli odgovornost za dolgoročno pridelavo sladkorne pese,? je še poudaril Bogovič.
Tak predelovalni obrat bi po njegovi oceni lahko pridobil tudi ugodna finančna sredstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), saj ima EU za temeljne gospodarske cilje ravno več investicij in nova zelena delovna mesta v EU, doseganje večje industrializacije EU ? 20 % BDP iz industrijske proizvodnje ter doseganje večje energetske neodvisnosti EU. Prav tako za vzpostavitev predelovalnega obrata za sladkorno peso Bogovič vidi možnosti za pridobitev razvojnih EU sredstev, še posebej, če bo obrat načrtovan skozi strategijo pametne specializacije in krožnega gospodarstva.
?Novi pristopi v kmetijstvu so danes v Sloveniji nujni. Kmetje morajo začeti intenzivneje sodelovati v skupnih projektih, prevzem odgovornost za svojo prihodnost tudi s prevzemanjem lastniških in upravljavskih funkcij v partnerskih lastniških strukturah obratov ter drzneje vstopiti na polje raziskav in razvoja,? je ob zaključku strokovnega posveta o sladkorni pesi kmetom na srce položil Bogovič.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
