V Državnem zboru RS (DZ RS) je 21. januarja 2019 potekal posvet na temo Zakaj na EU volitve? S slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Gre za serijo pogovorov na pobudo predsednika DZ RS mag. Dejana Židana, ki se bodo zvrstili pred prihajajočimi evropskimi volitvami, njihov namen pa je spodbuditi mlade k večjemu zanimanju za politiko ter promocija aktivnega državljanstva.
Foto: Milan Skledar
Posveta, ki ga je vodil novinar RTV Slovenije Igor Pirkovič, se je udeležilo vseh 8 evropskih poslancev, med njimi tudi Franc Bogovič (SLS/EPP). Slovenija se že dalj časa sooča z izjemno nizko volilno udeležbo, bodisi na lokalnih ali državnozborskih volitvah, še posebej pa na volitvah v Evropski parlament. Slovenija, glede na izide z zadnjih evropskih volitev, sodi v sam rep držav članic. Nižjo volilno udeležbo sta imeli zgolj še Češka in Slovaška.
Eurobarometer kaže, da se skepticizem sicer zmanjšuje, ostaja pa vprašanje, kako državljane spodbuditi k večji udeležbi in aktivnosti. Po mnenju Bogoviča so sicer zadnje dvoje volitve v Evropski parlament trend malo obrnile, še vedno pa smo priča upadanju volilne udeležbe. Poudaril je, da je izjemnega pomena zavedanje, kako odvisno je naše življenje od Evropske unije, kar spoznavajo sedaj tudi Britanci ob Brexitu. Upa, da bo ravno ta razmislek pripomogel k višji volilni udeležbi.
Če tudi ima Slovenija zgolj 8 poslancev v EP, število po Bogovičevemu mnenju ne more biti merilo uspešnosti oz. učinkovitosti. »Miselnost, da 8 poslancev nima vpliva, je zmotno. Pomembno je, kaj lahko doseže, naredi posamezen poslanec, kar pa je odvisno tudi od tega, kako aktiven je, kakšne so njegove ideje, kako jih širi ter kako vztrajen je pri tem,« je povedal Bogovič. Poudaril je, da je ključnega pomena, da se znamo doma pogovoriti in dogovoriti, kakšni so naši strateški cilji, da spreminjamo EU in ne zgolj sledimo njenim direktivam. »Ključ je v sodelovanju in povezovanju,« je izpostavil.
Foto: Milan Skledar
Na vprašanje, katere so teme prihodnosti, ki bodo opredeljevale in osmišljale naslednji mandat, je Bogovič odgovaril, da v kolikor gledamo širše, je po petih letih jasno vidno, kako aktivni so veliki politični igralci in kako so se začele kazati ambicije po vplivu v naši soseščini. Ter, da je s tem, ko je EU postala največje gospodarstvo, postala hkrati na nek način največji konkurent. »Vplivati na nek Google najbrž ne more posamezna država, EU kot celota lahko,« je ponazoril Bogovič.
Poudaril je še, da se je z Brexitom zgodilo nekaj, kar je treba izpostaviti tudi v povezavi z evropskimi volitvami, in sicer »70 % starejše populacije, ki je glasovala za Brexit, je odločala v imenu 70 % mlajše generacije, ki bi glasovala proti Brexitu, pa na volitve ni šla oz. je šla v manjšem deležu, kot so pa šli starejši«, je dejal. Zato je po njegovem mnenju, treba v ta kontekst postaviti aktivno vlogo državljanov.
Ključno in najpomembnejše vprašanje po prepričanju Bogoviča v prihodnje pa bo, kako ponovno zgraditi večjo kohezivnost EU, katero sta dve krizi – ekonomska in migrantska – razdelili, prva na sever in jug, druga na vzhod in zahod. Izpostavil je še, da bo po njegovem mnenju potrebno več empatije n spoštovanja med državami v prihodnosti, kljub različnemu zgodovinskemu ozadju. Migrantski tokovi, odhodi mladih iz manj razvitih v razvitejše države, vse to bodo po Bogovičevem mnenju izzivi, na katere bo treba imeti konkretne odgovore, ne zgolj neke šablonske rešitve, ki lahko EU še bolj razdeli na dva dela.«
»Ključen dejavnik pri vsem skupaj pa bo, dialog med voditelji, ki so, , sedaj šli marsikje vsak po svoje. Večja povezanost, več dialoga, enotnejši odgovor na okolico – to je smer, v katero se mora razvijati EU,« je menil Bogovič.
Ob koncu vsakega mandata se je treba ozreti tudi nazaj, na preteklo delo in dosežke. Na novinarjevo vprašanje, kje vidi svoje največje dosežke preteklega mandata, je odgovoril s projektom Pametnih vasi, kjer kot član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) poskuša pripeljati holistični pogled na prostor, ori katerem je pomembno tako kmetijstvo, poseljenost podeželja, kot zdrava prehrana, okolje, starejši,…
Projekt, začet v letu 2017, bo tekel in se razvijal tudi v prihodnje, poslancu pa je prinesel tudi nagrado na natečaju za najboljše poslance leta 2018 (MEP Awards) v kategoriji raziskave in inovacije Kot pravi sam: »na tem področju poteka priložnost, kjer se lahko Slovenija z neko svetlo politiko, pojavi kot svetilnik v Evropi.«
Foto: Milan Skledar
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
