Bogovič na razpravi o pomenu vključitve Zahodnega Balkana v EU

Ljubljana, 5. oktober 2021 – Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) se je v ponedeljek, 4. oktobra 2021, udeležil spletne razprave v okviru Studia Evropa z naslovom »Lahko EU pozabi na Balkan«?, ki jo je organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Skupaj z evropskima poslancema Tanjo Fajon (S&D) in Klemnom Grošljem (Renew) ter z nekdanjim predstavnikom EU na Kosovu in Severni Makedoniji Samuelom Žbogarjem, nekdanjim visokim predstavnikom za BiH Valentinom Inzkom, Majo Kocijančič iz Evropske komisije in koordinatorjem BiEPAG na Univerzi v Gradcu Florianom Bieberjem je poslanec spregovoril o evropski politiki Zahodnega Balkana.

V okviru razprave so govorci poudarili, da je vključitev držav regije Zahodnega Balkana v EU v obojestranskem interesu, saj poleg gospodarskih koristi in napredka zagotavlja tudi stabilnost in varnost Evrope. Vendar pa se je treba zavedati, da bo pot do vstopa balkanskih držav v EU težka in dolga. Čaka jih namreč še veliko dela, saj morajo pred vstopom, med drugim, izpolniti evropske standarde na področju demokracije, pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter tako svojim državljanom zagotoviti ustrezno perspektivo.

Evropski poslanec Franc Bogovič je na začetku razprave izpostavil, da ima Unija v svojih ciljih jasno zapisano usmeritev širitve na Zahodni Balkan. “Ta cilj je zapisan v vseh političnih dokumentih, hkrati pa se soočamo z velikim zaostankom na tej poti,” je opozoril. Poslanec je v govoru omenil spremembo metodologije širitvenega procesa, manjšo vero prebivalcev in držav regije v širitveni proces ter različne vplive zunanjih akterjev na to območje. Poudaril je, da obseg povezanosti Unije z regijo Zahodnega Balkana njenim prebivalcem ni dovolj znan, zato bo morala Evropa svojo vlogo na tem območju v naslednjih letih prikazati zelo strateško. V fazi pred formalnim pristopom bi morali prebivalcem regije Zahodnega Balkana ponuditi rešitve, ki jih občutijo v vsakdanjem življenju, kot primer pa je izpostavil omogočanje prostega gibanja. “Kot EU bi se morali bolj ukvarjati z ljudmi kot z njihovimi voditelji,” je dejal.

Obenem je Bogovič opozoril tudi na vpliv tretjih igralcev, ki izkoriščajo neodločnost EU glede širitve kljub zelo močnim gospodarskim povezavam med Zahodnim Balkanom in Unijo. Dodal je, da je slovensko predsedstvo Svetu EU sprejelo pravilno odločitev, da je širitveni proces postavilo visoko na politično agendo. Kljub temu, da prihajajoči vrh EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju ponuja priložnost za vnovično potrditev evropske perspektive držav regije, pa je po njegovem mnenju treba imeti glede rezultatov srečanja realistična pričakovanja. “Verjetno bo prišlo do pospeška, ni pa pričakovati, da bi države članice, ki so skeptične do širitve, spremenile svoje stališče. Večina odločitev se sprejema med članicami in v teh razmerjih je Slovenija ena tistih držav, ki daje širitveni proces na agendo, končna odločitev pa je kje drugje,” je v zaključku še opozoril Bogovič.