Bogovič na sejmu Agritech o e-strojnih krožkih, pametnih vaseh in preciznem kmetijstvu

»Slovenija ne bi bila tako zelena turistična destinacija, če kmetje ne bi obdelovali zemlje, zato je še toliko bolj pomembno, da razvoj podeželja postavimo na nacionalno raven in to na takšen način, ki bo slovenskim kmetom dvignil samozavest in jih povezoval.«

Celje, 1. februar 2019 – Združenje proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnologije je v Celju organiziralo prvi petdnevni sejem Agritech, katerega glavni namen je predstavitev kmetijske in gozdarske mehanizacije, s poudarkom na najnovejši mehanizaciji, ki jo kmetje in gozdarji potrebujejo pri delu. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je kot osrednji govorec na okrogli mizi, na kateri so bili sodelovali tudi Aleksander Cvetanovski, direktor INO Brežice, Aleš Šinkovec, direktor Agromehanike, in Žiga Kršinar, razpravljal o naraščajoči vlogi preciznega kmetijstva ter ga skupaj s strokovnjaki umestil v projekt Pametnih vasi, katerega pobudnik je prav Bogovič.  Ob tem je izpostavil vlogo in pomembnost digitalizacije za razvoj strojnih krožkov ter jih predstavil v novi luči e-strojnih krožkov.

»Slovenija ne bi bila tako zelena turistična destinacija, če kmetje ne bi obdelovali zemlje«, zato je še toliko bolj pomembno, da razvoj podeželja postavimo na nacionalno raven in to na takšen način, ki bo slovenskim kmetom dvignil samozavest in jih povezoval,« je kot že večkrat poudaril Bogovič.

V zvezi z osrednjo temo okrogle mize, ki je bila razvoj preciznega kmetijstva, je poslanec jasno izpostavil, da je »bistvo preciznega kmetijstva v tem, da mora biti uporabnik dovolj informiran, da ve, kaj je primerno zanj in njegovo kmetijo,« na drugi strani pa je direktor INO Brežice Aleksander Cvetanovski izpostavil ključno nalogo vsakega kmeta in poudaril: »Če bomo želeli imeti zdravo hrano, bomo morali za to imeti pametne stroje«. Pobude za razvoj visoko tehnoloških inovacij pa morajo biti zahtevane iz vrha navzdol. Direktor Agromehanike, Aleš Šinkovec, pa je izpostavil zavedanje, da nas v prihodnosti čaka regulativa, ki bo določala, kako in koliko škropil bodo lahko uporabljali pri pridelavi hrane, hkrati pa je zagotovil: »Tudi v prihodnosti bomo vlagali v razvoj preciznega kmetijstva«.

Žiga Kršinar, ki je kot ambiciozen in mlad kmet pokazal velik interes pri povezovanju slovenskih kmetov, je povedal, da »upa, da bomo lahko z e-strojnimi krožki delali povezovalno kmetijstvo, saj največji problem Slovenije tiči v tem, da so kmetije majhne«.

S tem pa se je strinjal tudi evropski poslanec Bogovič, ki se zaveda, da je veliko slovenskih kmetijh majhnih, ampak je trdno prepričan, da če se začnejo povezovati med seboj in hkrati tudi medgeneracijsko, lahko Slovenija postane vzorčen primer zgodbe o uspehu, zato je za konec dodal: »Potrebno je, da na (evropski/nacionalni) ravni opredelimo proces, kako bomo pomagali mladim, da bodo kmetije sposobni upravljati.«