Nadaljevati je treba z iskanjem evropsko sprejemljivih ukrepov za zaščito Krasa in njegove kulturne dediščine

Bruselj, 27. januarj 2015 – Odbor za peticije v Evropskem parlamentu (PETI) je včeraj popoldne pod prvo točko obravnaval Peticijo 0551/2011, ki sta jo vložili Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko s podpisi 2520 oseb o nujnosti zaščite Kraške regije v Sloveniji pred špekulacijami z zemljišči in uničevanjem UNESCO svetovne kulturne dediščine. Navkljub mnogim opozorilom, naslovljenih na takratno vlado Boruta Pahorja, da se na trgu nepremičnin v Kraški regiji ob močno povečanem povpraševanju pojavljajo anomalije, ki zahtevajo določene ukrepe, se ta ni odzvala in ni izkoristila možnosti, ko bi lahko zaprosila za podaljšanje prehodnega obdobja, v katerem bi Slovenija obstoječe omejitve glede nakupa nepremičnin na določenih specifičnih območjih lahko ohranila v veljavi. Presečni datum za oddajo zahteve za uveljavitev zaščitnih ukrepov pri Evropski komisiji je bil 1. maj 2011. Ker v omenjenem parlamentarnem odboru ni slovenskih poslancev, se je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) udeležil seje, predsednica odbora, poslanka Cecilija Wikstrom pa mu je kot slovenskemu predstavniku ob obravnavi slovenske peticije tudi prvemu dala besedo. Ob tej priložnosti je povedal, da je v Sloveniji na temo zaščite Krasa pred špekulantskimi nakupi nepremičnin v začetku leta 2011, torej tik pred iztekom sedemletnega prehodnega obdobja od vstopa Slovenije v EU, potekala burna razprava.

“Še kot poslanec nacionalnega parlamenta sem na to temo postavil poslansko vprašanje predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju in ga pozval k ukrepanju. V Slovenski ljudski stranki pa smo na to temo zahtevali tudi sklic skupne seje Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter Odbora za zadeve EU, vendar posluha za uporabo zaščitnih ukrepov v tedanji koaliciji ni bilo,” je na odboru povedal Bogovič.

Skoraj štiri leta pozneje, torej danes, se izkazuje, da problem špekulativnih nakupov nepremičnin obstaja, da je zelo resen in da počasi a vztrajno spreminja zaščiteno Kraško pokrajino. “Čeprav je sedaj ena izmed možnost zamujena, na kar opozarja tudi Evropska komisija, pa še vedno obstajajo druge rešitve, ki bi omogočile odgovornejše ravnanje s strani države in lokalnih skupnosti pri načrtovanju upravljanja s prostorom,” je prepričan Bogovič.

Bogovič je tako pozval Odbor za peticije Evropskega parlamenta, naj zadevo v zvezi s peticijo ne zaključi prehitro, temveč naj se še prej obrne na Vlado Republike Slovenije in jo pozove k nadaljnji preučitvi problema in po potrebi ukrepa z instrumenti, ki so ji še ostali na voljo. Tako lahko država članica predvsem izkoristi člen iz pristopne pogodbe, ki državam omogoča, da davčne zavezance obravnavajo tudi glede na kraj prebivanja in namen njihovih nepremičninskih vlaganj, kar ne bi kršilo evropskih načel prostega pretoka kapitala.

Končna odločitev odbora PETI je tako bila, da piše pismo slovenski vladi, v katerem jo pozove k preučitvi te problematike in k pripravi zaščitnih ukrepov za Kraško območje. Prav tako je odbor zaključil obravnavo omenjene peticije in jo odstopil Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v Državnem zboru RS, kjer se pričakuje, da se ji bodo resno posvetili tudi poslanci nacionalnega parlamenta.