Ljubljana, Koprivnica, 23. april 2021- Na današnjem video briefingu za novinarje pred aprilskim rednim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, ki ga je organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji za slovenske evropske poslance, je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki se je v svoji predstavitvi stališč dotaknil Covid-19 situacije, zagona turizma in vprašanja digitalnega zelenega certifikata, aktualnih mednarodnih zadev EU, podnebnih ciljev in energetike ter nove finančne perspektive in slovenskega načrta za okrevanje in odpornost.
Glede Covida-19 je Bogovič izpostavil, da se delež cepljenih povečuje tako v EU kot v Sloveniji, ki je pri tem v evropskem povprečju. Zato so po njegovem mnenju vzpostavljeni pogoji za digitalni zeleni certifikat, kajti osnovni zadržki proti temu so bili, da bo premalo ljudi cepljenih in da stroka še ne bo ugotovila, kakšna bo imunost tistih, ki so preboleli Covid-19 oz. koliko dolgo časa bo trajala imunost, pri tistih, ki so cepljeni. »Tako se sedaj ocenjuje, da bo do konca junija dosežena številka, ki je potrebna glede deleža cepljenja. Zato sam in tudi v Politični skupini EPP močno podpiramo sprejetje tega certifikata in verjamem, da se bodo vse nejasnosti, ki so bile izpostavljene glede zasebnosti, uspele pravilno in ustrezno rešiti. Smernice s strani Evropske ljudske stranke gredo v smer, da se poskuša čim bolj poenotiti pravila po Evropi, da ne bo prehude fragmentacije, ko bi se moralo gledati pravila za vsako državo posebej, po drugi strani pa tudi, da bi bila cepiva, ki imajo dovoljenja s strani Eme tista, ki veljajo in da resnično izboljšamo možnost potovanj po Evropi,« je dejal Bogovič in pojasnil, da je tudi sam že bil cepljen s prvim odmerkom cepiva Astra Zeneca, a je bil kljub temu danes tudi na testiranju s PCR testom zaradi potovanja v Bruselj na plenarno zasedanje Evropskega parlamenta.
Bogovič je povedal, da se bo o zagonu turizma debatiralo tudi na tokratni seji Evropskega parlamenta – v torek bo razprava o tem, kako ohraniti turizem, pri čemer so bile v prvi vrsti pobudnice te razprave države, ki so od turizma najbolj odvisne, kot npr. Grčija, Hrvaška … »Upam, da bomo s certifikati uspešno oživili evropski ter tudi slovenski turizem«, je zaključil Bogovič.
Glede mednarodnih zadev Bogovič pričakuje zelo pestro zasedanje Evropskega parlamenta. sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom po Brexitu po njegovi oceni podpirajo vse politične skupine v Evropskem parlamentu in glede te podpore ne pričakuje težav in upa, da bo ratifikacija dogovora uspešna. »Kajti sicer bi nastala neka čudna situacija, in kako lahko razmere eskalirajo npr. v Belfastu na Severnem Irskem, smo že bili priča v zadnjih mesecih,« je opozoril Bogovič in spomnil, da je Irska s plinovodi in prenosom električne energije z evropskim kontinentom povezana prek Velike Britanije in nima svoje povezave, tako da je z gospodarskega vidika ta dogovor za Irsko zelo pomemben. Bogovič je ocenil, da dobro napreduje tudi poročilo Evropskega parlamenta, na osnovi katerega se bo iz posebnega sklada namenilo cca. 4 milijardno pomoč tistim, ki so bili najbolj prizadeti zaradi Brexita.
Glede drugi zunanje političnih zadev je Bogovič spomnil, da imamo v EU kar nekaj težav, saj so EU kar dvakrat na nek način osmešili – npr. v primeru diplomatsko spodletelega obiska v Rusiji in v primeru Turčije v odnosu do žensk, tudi verjetno v kontekstu preklica Istanbulske konvencije v Turčiji, ki se vedno bolj odmika od Evropske unije, zato pričakuje na tem področju ostro debato. Glede Rusije je opozoril na eskalacijo razmer na Ukrajinski meji, ki se k sreči zdaj malce umirja, po drugi strani pa smo priča ogroženosti življenja opozicijskega voditelja Navalnyja, kar je po Bogovičevi oceni zopet dokaz, po kateri poti gre Rusija. »am se resnično sprašujem, koliko časa bo še potrebnega, da se bo Rusijo pritisnilo tam, kjer jih najbolj boli, to je na področju Severnega toka in prenosa njihove energije v EU,« je povedal poslanec, ki ocenjuje, da bo zunanjepolitična debata na tokratnem parlamentarnem zasedanju zelo obsežna.
Bogovič se je dotaknil tudi nove finančne perspektive EU in pospešenega sprejemanja programov s strani držav članic EU. »Omenjen je bil že program Obzorje Evropa, kot največji skupni program, kjer bo 95 milijard EUR sredstev na voljo v naslednji finančni perspektivi, in je zelo pomemben program s številnimi področji, ki jih naslavlja in zelo pomaga ter krepi evropsko znanost,« je povedal Bogovič in spomnil tudi na nove programe, ki prihajajo v novi finančni perspektivi: obrambni sklad (7 milijard EUR), sklad za digitalizacijo oz. Digitalno Evropo (7,5 milijard EUR), mehanizem za civilno zaščito (cca. 3 milijarde EUR) …
Glede podnebnih ciljev je spomnil, da je v trialogu med Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in Svetom EU bil dosežen dogovor za podnebni zakon, ki ima za cilj 55 % zmanjšanje toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, pri čemer ima npr. ZDA, ki ima izpuste precej večje, za cilj 43 % zmanjšanje izpustov. »Veseli pa odločitev Kitajske, da si je zastavila cilj, da postane brezogljična družba do leta 2060, desetletje za EU. A to kaže smer, kam so se velike sile usmerile, tudi dva največja onesnaževalca: Kitajska in ZDA, ki prispevata po vsak več kot 20 % toplogrednih plinov, sledita Evropi pri teh ambicioznih podnebnih ciljev,« je komentiral Bogovič.
Na področju doseganja podnebnih ciljev je po Bogovičevih besedah še precej drugih dokumentov v pripravi – npr. Pripravljeni za 55 % (Fit for 55) kot sveženj 12 zakonodajnih dokumentov, ki bodo pripravljeni do poletja. »Veliko se dogaja na področju energetike. Npr. glede taksonomije, ki določa, katere investicije bodo imele evropsko podporo bodisi iz nepovratnih sredstev, bodisi iz finančnih institucij EU. Razprava poteka o tem, ali se uporaba jedrske energije in uporaba zemeljskega plina, za proizvodnjo električne energije štejeta kot prehodni tehnologiji za nizkoogljično družbo…,« je dejal poslanec in pojasnil, da je raziskovalni oddelek Evropske komisije proučil vplive jedrske energije na okolje in ugotovil, da le-ta nima obremenjevalnega vpliva na okolje niti z vidika proizvodnje električne energije, niti z vidika področja ravnanja z jedrskimi odpadki. »Ta usmeritev me veseli in pričakujem, da bo junija jedrska energija vključena v taksonomijo, kar pomeni, da bo glede na usmeritve iz Slovenije, tudi pri nas jedrska energija vključena v naš zeleni prehod, kar sam tudi močno podpiram,« je povedal Bogovič. Pojasnil je še, da sicer v EU obstajata dve skupini držav: prva okoli Nemčije, ki gradi izključno na obnovljivih virih in zemeljskem plinu, druga pa npr. Finska in centralna Evropa, ki gradita zeleni prehod tudi na nizkoogljični energiji iz jedrske energije, ki bi kot električna energija lahko bila na razpolago tudi za proizvodnjo vodika itd.
Bogovič je zaključil predstavitev svojih stališč še s stališčem glede slovenskega nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, o čemer je govoril z državno sekretarko SVRK mag. Moniko Kirbiš Rojs, ki je operativno ključna pri teh pogajanjih z Evropsko komisijo. »Naš dokument je povsem v skladu z smernicami Evropske komisije. Treba je vedeti, da je bil ta dokument ob pripravi tako rekoč nekakšna rastoča knjiga, ko so se na eni strani postavljali finančni okviri, kasneje so prihajala bolj jasne usmeritve EK,« je dejal Bogovič in opozoril, da je sicer Slovenija danes s tako dobro boniteto, da je vprašanje, koliko bo povratni EU denar, ki ga je za Slovenijo veliko v načrtu za okrevanje in odpornost, dejansko cenejši od tistega, za katerega bi se v tem hipu lahko zadolžila država sama. »Verjamem, da bo slovenski načrt za okrevanje čimprej potrjen tudi v Evropskem parlamentu. Zdaj želimo o njem čim širšo razpravo, moramo ga ponotranjiti in zelo hitro pripraviti projekte, kajti ta denar bo treba v višini 70 % razporediti v naslednjih dveh letih, zadnjih 30 % pa v letu 2023, in to bo za Slovenijo pomenilo veliko veliko večji tempo črpanja, kot smo ga imeli doslej,« je opozoril Bogovič v zaključni misli.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
