Ljubljana, 22. maj 2017 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je za spletni portal Ta trenutek minuli konec tedna komentiral odnose med EU in ZDA, potem ko je predsedovanje prevzel aktualni predsednik ZDA Donald Trump.
Celotni komentar evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP):
V dveh mandatih Baracka Obame bi lahko sodelovanje med ZDA in EU opisali kot zgledno. Kot dve partnerici sta sledili skupnim politikam, kot na primer Pariški sporazum, določeni trgovinski sporazumi, podobni pogledi na zunanjo politiko. Osebno sem sicer pri Obami nekoliko pogrešal odločnejšo držo pri boju proti teroristični organizaciji ISIS, zaradi česar so pobudo pri reševanju tega problema prevzeli drugi, predvsem Rusija in Turčija. Pri tem konfliktu sta zato ZDA in EU igrali marginalno vlogo, medtem ko je največje breme begunske krize kot posledice morala prevzeti prav slednja. Z nastopom novega predsednika so se stvari spremenile oz. so se začele spreminjati že tekom same kampanje, ko je bilo jasno, da se bodo v ZDA tako ali drugače zgodile določene spremembe, saj so jih ljudje jasno zahtevali. Izvolitev republikanca Trumpa me ni presenetila, saj se demokrati niso znali odmakniti od ustaljenega političnega okvirja in težko razumljive elitistične politične govorice demokratov, prav tako pa niso znali videti razočaranj, ki jih je pri državljanih ZDA pustila Obamova politika, medtem ko so republikanci s Trumpom ravno razočarane državljane ZDA zelo uspešno nagovorili.
Trump pa je, sicer precej kontraverzno, vendar zelo neposredno, nagovarjal določene sloje ameriške družbe. Za Trumpa sicer velja star slovenski pregovor »povej mi s kom se družiš, in povem ti, kdo si«.. Njegove simpatije z britanskim evroskeptikom Nigelom Ferangom, turškim predsednikom Erdoganom in ruskim predsednikom Putinom, jasno nakazujejo na to, da dobri odnosi z EU niso ena izmed njegovih prednostnih nalog.
Bodisi na EU gleda kot najlažje obvladljivo partnerico, ki ji zaenkrat še ni treba posvečati pozornosti ali pa celo kot konkurenco, ki jo je treba ošibiti. Za njegovo politiko bi si želel, da bi bilo v njej predvsem manj tvitanja in več poglobljene razprave ter bolj premišljenih izjav. Tudi njegovi ukrepi v prvih sto dneh predsednikovanja ne kažejo na to, da stavi na vrednote, ki jih gojimo v EU, zato bomo morali sodelovanje omejiti na tiste vidike, kjer imata obe strani podobne interese.
Osebno se sicer ne bojim, da bi Trump lahko povzročil večje katastrofo v Ameriki, saj ima ta država zelo dobro utečen sistem delovanja, ki vsebuje mnoge varovalke, tudi v obliki obeh domov Kongresa ZDA. Bo pa dialog med obema stranema zagotovo nekoliko bolj zahteven, kot je bil pod predsednikovanjem Baracka Obame. Dobri odnosi z ZDA so interes EU, to pomeni več izmenjave znanj, več trgovine, več blaginje. Kar pa seveda ne pomeni, da mora EU popuščati določenim nerazumljivim enostranskim ukrepom. Tudi Trumpova politika se bo morala soočiti z dejstvom, da njihova dejanja niso samo enostranska, temveč lahko sprožijo tudi posledice v obliki povračilnih ukrepov.
Najpomembneje trenutno je, da se države in državljani EU v celoti zavemo, da smo v globalnem svetu, kot je danes, kjer veljajo neusmiljena pravila geostrateškega pozicioniranja, samo skupaj močnejši. Moramo najti rešitve za izzive današnjega časa, kot so: izstop Velike Britanije iz EU (Brexit), migracije, digitalizacija, globalizacija trgovine …, in se znotraj 27-terice dogovoriti, kakšna bo EU jutri.
Nima se smisla toliko ukvarjati z ZDA ali s katerokoli drugo državo, temveč moramo najprej okrepiti evropsko skupnost, ki bo enotna, močna in odzivna. Tako ZDA, kot Rusija, Turčija, Kitajska si želijo razdeljeno EU, saj v šibki EU lažje uveljavljajo svoje geopolitične interese. Če se bo EU v naslednjih letih, tudi seveda ob določenih spremembah in reformah, uspela dogovoriti o skupnih končnih ciljih svojega delovanja, bomo naredili največ, kar lahko.
Prav v današnjem času, ko je svet tako odprt in globaliziran, moč pa ni več skoncentrirana samo v Evropi, kjer je bila skoraj skozi celotno zgodovino, bi se morali zavedati, da je obdobje nacionalizma mimo. Res pa je, da moramo tako v svoji lastni državi, kot evropski skupnosti slišati, razumeti in delati za svoje državljane. Danes smo Evropejci lahko močni in uspešni samo pod EU motom: »Združeni v raznolikosti!«.