Oslo, Koprivnica, 27. maj 2021 – Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič se je kot predsednik delovne skupine za biogospodarstvo medskupine Evropskega parlamenta: „Podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost in trajnostni razvoj” udeležil spletnega dogodka Bio-krožne ekonomije 2.0. (ang.: BioCircular Economy 2.0)- nordijsko-nizozemske okrogle mize, ki je kot uradni spremljajoči dogodek WCEF (Svetovnega foruma krožnega gospodarstva) potekal danes pod pokroviteljstvom Evropske platforme za krožno gospodarstvo (ECESP). V razpravi so govorci govorili o izjemnem pomenu krožnega gospodarstva, bioekonomije tako z vidika varovanja okolja kot mnogoterih izzivov za gospodarstvo skozi zeleni prehod za cilj doseganja zelene Evrope, ki je ena izmed aktualni strateških usmeritev prihodnjega razvoja EU.
Bogovič je uvodoma pozdravil organizacijo okrogle mize ter nizozemske organizatorje, ki so skupaj s Finci po njegovem mnenju vodilni pionirji na področju krožnega gospodarstva in bioekonomije.
Zelenemu prehodu evropske družbe in gospodarstva po Bogovičevih besedah na ravni EU dajejo okvir naslednji strateški dokumenti in politike: Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Zeleni dogovor (Green Deal), strategija krožnega gospodarstva, evropska podnebna zakonodaja, Skupna kmetijska politika, biodiverzitetna strategija, strategija Od vil do vilic, gozdarska strategija in taksonomija o trajnostnem financiranju. Sredi julija bo predstavljen velik zakonodajni paket »Pripravljeni na 55 %« – o pripravljenosti na 55 % znižanje emisij do leta 2030, ki obsega kar 12 zakonodajnih področij. »Vsi ti dokumenti nam dajejo jasno vizijo, kam želi Evropa priti, to pa je zelena, digitalna in odporna Evropa«, je na omizju poudaril Bogovič in izrazil pričakovanje, da bodo EU skladi in nacionalni načrti za okrevanje in odporno Evrope še bolj proaktivni za podporo zelenemu prehodu Evrope. »V teh načrtih in strateških paketih EU za zeleni prehod so velike priložnosti, predstavljajo nek predvidljivi okvir. Seveda pa ostajajo še številna odprta vprašanja o tem, kako med drugim preprečiti energetsko revščino, ki bi lahko prizadela revnejši sloj ljudi, in kako so posamezne države in ljudje pripravljeni na energetsko revolucijo, ki je pred nami,« je opozoril Bogovič ter dejal, da je na ta vprašanja nujno treba poiskati odgovore.
Bogoviča je v okviru svojega prispevka z naslovom »Pomen bioekonomije v Evropi« izpostavil, da je na tem področju izjemnega pomena sodelovanje med različnimi gospodarskimi sektorji, kot tudi med državami članicami EU, pa tudi sodelovanje s potrošniki in družbo kot celoto.
»Reševanje sveta je dober biznis«, se je strinjal Bogovič, a opozoril, da je treba v zeleni prehod stopiti z uvajanjem mnogih inovacij, tako na področju novih materialov, odpadkov, energetike itd., kot tudi oblikovati nove poslovne modele za prihodnost, ki bodo prinašali nove vrednosti, manj odpadkov in podobno. Nove poslovne modele pa bodo morali uvajati v najrazličnejših sektorjih, vse od proizvodnje hrane, kmetijstva, do logistike, prodajalcev, proizvodnje plastike, kemične, električne, tekstilne in druge industrije.
V energetiki Bogovič vidi tudi priložnosti v naslednji generaciji bio -goriv in bio-gorivih za letalski promet ter trajnostnih bio-rafinerijah.
Po Bogovičevih besedah ima bio-gospodarstvo izjemen pomen tudi za koncept Pametnih vasi, na katerem poslanec veliko dela, saj lahko tudi na ta način krepimo boljše pogoje življenja za ljudi na podeželju. »Upam in pričakujem, da bo tudi v dolgoročni viziji za podeželska območja EU, ki jo bo Evropska komisija predstavila konec junija, izpostavljena velika vloga bio-ekonomije,« je v zaključku nastopa poudaril Bogovič.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
