Pozitivna stran razkritja podatkov iz davčnih oaz je večja preglednost in popravki davčne zakonodaje, ki po navadi sledijo tako na ravni držav članic kot tudi EU
Bruselj, 7. april 2016 – “V zadnjem letu dni se v EU dogajajo določeni pozitivni premiki na področju zagotavljanja večje preglednosti in boljše izmenjave davčnih podatkov med državami. K temu je precej pripomogla afera Luxleaks, zato pričakujem, da bodo tudi zadnja razkritja iz Paname povzročila še dodatne spremembe na bolje. Lahko potrdim, da v Evropskem parlamentu poslanci podpiramo, da morajo biti davki plačani tam, kjer so bili prihodki in dobički tudi ustvarjeni,” pojasnjuje evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ob aktualnih razkritjih dokumentov o lastnikih podjetij v Panami. Opozarja pa, da se temu še posebno aktivno izogibajo svetovne multinacionalke, ki imajo globalizirano prodajo, medtem ko plačilo davkov poskušajo centralizirati v najugodnejšem davčnem okolju ali celo s posebnimi dogovori s posameznimi državami.
“Morda res ne gre za nelegalno dejavnost, vsekakor pa je moralno sporno, da aktivno posluješ v eni državi, v njej ustvarjaš večino prihodkov in dobička, medtem ko določene davčne obveznost v celoti preneseš drugam,” pravi Bogovič. Težava je v tem, da določene žepne državice s posebnimi davčnimi statusi praktično živijo na račun drugih, multinacionalke se tako rešijo davčnega bremena, medtem ko večina državljanov EU od tega nima prav nič.
“Zdi se mi prav, da države ohranijo določeno suverenost pri svojih davčnih ureditvah in na ta način zagotavljajo zdravo konkurenco znotraj prostega trga EU. Vendar, vsi nerealni odmiki, ki omogočajo masovno izogibanje plačila davkov iz dejavnosti v matični državi, morajo biti vzeti pod drobnogled,” pravi Bogovič. Pri tem je seveda treba ločevati med običajnim prenosom dejavnosti v ugodnejše davčno okolje in skrivanjem premoženja nepojasnjenega izvora. Prav slednje, kjer se s kompleksnim prikrivanjem denarja in identitete lastnikov tega denarja lahko prikriva tudi kriminalna in korupcijska dejanja, je velik problem davčnih oaz, ki jim izvor denarja ni pomemben. In, glede na razsežnosti problematike, bo morala EU po Bogovičevem mnenju sprejeti zelo jasno in odločno strategijo, kako ravnati v odnosu do teh držav.
Bogovič ob razkritjih dokumentov o lastnikih podjetij v Panami z zanimanjem pričakuje tudi slovenska imena. Pri tem pa nima v mislih slovenskih športnikov, ki so svoj denar večinoma zaslužili vsem na očeh, temveč predvsem tiste na seznamih, ki bi bili politični funkcionarji ali javni uslužbenci. Prav tako bo po njegovem mnenju zanimivo videti, ali so z davčnimi oazami povezani tudi Slovenci, ki so skozi nepregledne privatizacijske postopke postali lastniki podjetij in katerih dolgove v zadnjem času s poplačili in odkupi rešuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je financirana s strani davkoplačevalcev.