Bruselj, 12. oktober 2016 – Danes je na skupni seji odborov Evropskega parlamenta, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) in Odbora za razvoj (DEVE), potekala izmenjava mnenj s predstavniki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) pred prihajajočim obeleženjem Svetovnega dneva hrane, ki bo to nedeljo, 16. oktobra 2016, dan prej (v soboto 15. oktobra) pa tudi svetovni dan kmetic.
Razprava je potekala predvsem v smeri vpliva klimatskih sprememb na kmetovanje in obratno – vpliva kmetijstva na podnebje in okolje, ukrepov za zagotavljanje prehranske varnosti, ukrepov za zmanjševanje količin zavržene hrane ter ostalih ukrepov, ki zasledujejo cilj odprave lakote v svetu do l. 2030. Delo FAO je predstavila svetovalka za naravne vire in podnebne spremembe pri FAO Astrid Agostini, v razpravi poslancev pa je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je pozdravil delo FAO v boju proti lakoti in ukrepih za zmanjševanje toplogrednih plinov v kmetijstvu, izpostavil pa je tudi nedavno enotno podporo vseh držav članic Odbora za kmetijstvo pri FAO pobudi za razglasitev 20. maja kot Svetovnega dneva čebel.
»Podatki, ki smo jih videli v predstavitvi dela FAO, nedvomno kažejo na to, da mora v svetovnem kmetijstvu in trgovini s kmetijskimi izdelki priti do konceptualnega premika, če želimo ohraniti kmetijstvo in zagotoviti hrano vsemu prebivalstvu našega planeta. Projekcije kažejo na potrebo po 60 % povečanju kmetijske proizvodnje do l. 2050 zaradi povečevanja svetovnega prebivalstva, ob hkratnemu drastičnemu zmanjšanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje in podnebje, predvsem v manj razvitih državah sveta. Klimatske spremembe že nekaj časa močno vplivajo na kmetovanje in tudi že ogrožajo strateški cilj o izkoreninjenju svetovne lakote do l. 2030. 70 % najrevnejšega svetovnega prebivalstva je hkrati odvisna od kmetijstva in ostalih naravnih virov, zato jih klimatske spremembe, ki vplivajo na količino pridelkov, prizadenejo še bolj. EU lahko tem ljudem pri razvoju kmetijstva, odpornejšega na klimatske spremembe, pomaga s sredstvi razvojne pomoči, ki je namenjena državam v razvoju. Pomagamo lahko tudi z izmenjavo izkušenj in izobraževanjem. Če bomo uspešni na področju prehranske varnosti v državah v razvoju, bomo delno rešili tudi problem migracij,« je prepričan Bogovič.
Po njegovem prepričanju morata hitrejši razvoj in uporaba tehnologij za zmanjševanje negativnega vpliva kmetijstva na podnebje zato ostati prednostna naloga, česar se EU zaveda in v okviru ukrepov za zmanjševanje toplogrednih izpustov do l. 2030 tudi udejanja. »Prepričan sem, da bo k dviganju zavesti o pomenu varovanja naravnih virov in krepitvi trajnostnega kmetijstva prispevala tudi slovenska pobuda za razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel, ki je pred kratkim v Rimu prejela soglasno podporo vseh držav članic FAO,« je še dejal Bogovič.
Bogovič se je dotaknil tudi zastrašujočih podatkov o zavrženi hrani. »Zavržemo 1/3 proizvedene hrane, kar je šokantno. Še posebej ob dejstvu, da je po svetu podhranjenih prek 800 milijonov ljudi, od tega 160 milijonov otrok. Spremembe v trgovini, boj proti trgovinskim oligopolom, krajšanje prehrambnih verig ter zagotavljanje pogojev za neposredno interakcijo med potrošnikom in pridelovalcem so ukrepi, ki lahko pomagajo v boju proti omenjenemu problemu,« zaključuje Bogovič.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
