Bogovič ob svetovnem dnevu hrane: Zaslužek od krajše poti »od njive do mize« mora ostati kmetu, ne trgovini!

Platforme za bolj neposredno povezavo kmeta in potrošnika so prihodnost!

Ljubljana, 16. oktober 2016 – Ob svetovnem dnevu hrane, ki ga obeležujemo od leta 1979 dalje, in letos poteka v znamenju prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe, evropski poslanec Fran Bogovič (SLS/EPP) poudarja, da mora v svetovnem kmetijstvu in trgovini s kmetijskimi izdelki priti do konceptualnega premika, če želimo ohraniti dostojno življenje za kmeta in zagotoviti hrano vsemu prebivalstvu našega planeta.

»Spremembe pa se morajo seveda najprej začeti dogajati v naši bližji okolici. Zavedanje potrošnikov o pomenu lokalno pridelane hrane se je tudi v Sloveniji zelo povečalo, kar ima pozitiven učinek na skrajšanje prehrambnih verig in s tem tudi na ugodnejše vplive na okolje – zmanjšanje izpustov zaradi transporta …,« pravi Bogovič, ki hkrati opozarja, da kljub temu večina zaslužka še vedno ostaja pri trgovcih in distributerjih, medtem ko kmet pogostokrat pokrije le stroške pridelave. »Da bo kmet dobil pošteno plačilo, je treba poleg promocije lokalne pridelave vzpostaviti tudi ugodnejše okolje za neposredno komunikacijo med pridelovalcem in potrošnikom. Iz izkušenj vem, da je potrošnik za pridelek pripravljen plačati več, če pozna njegovo poreklo in hkrati ve, da bo večina sredstev šla pridelovalcu. Podpora tovrstnim platformam in povezavam s čim manj posredniki ter boj proti trgovinskim oligopolom bi hkrati pomagal zmanjševati količine zavržene hrane, kar je tudi velik problem na globalni ravni,« poudarja Bogovič.

Klimatske spremembe nedvomno zelo vplivajo na kmetijstvo, predvsem v slabše razvitih državah, kjer je odvisnost in tudi preživetje prebivalstva neposredno povezano tako s pridelavo hrane kot s stanjem naravnih virov. »Zaradi povečevanje števila prebivalstva bo do leta 2050 treba pridelati 60 % več hrane kot danes, kar bo ob hkratni potrebi po zmanjševanju negativnih vplivov kmetijske proizvodnje nedvomno velik izziv, ki se ga moramo lotiti, preden bo prepozno. Klimatske spremembe namreč že ogrožajo strateški cilj o izkoreninjenju svetovne lakote do l. 2030,«še opozarja Bogovič.

Razvoj in uporaba tehnologij za zmanjševanje negativnega vpliva kmetijstva na podnebje sta zato prednostna naloga, ki pa jo v EU po Bogovičevih besedah že rešujemo v okviru ukrepov za zmanjševanje toplogrednih izpustov do l. 2030 ter z nedavno ratifikacijo Pariškega podnebnega sporazuma. Bogovič je prepričan, da bo k dviganju zavesti o pomenu varovanja naravnih virov in h krepitvi trajnostnega kmetijstva prispevala tudi slovenska pobuda za razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel, ki je pred kratkim v Rimu prejela soglasno podporo vseh držav članic Odbora za kmetijstvo v okviru Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri OZN (FAO).