Bruselj, 17. junij 2015 – Odbor za Regionalni razvoj (REGI) v Evropskem parlamentu je danes razpravljal o Osnutku poročila za EU strategijo za Jadransko-jonsko regijo. V razpravi je aktivno sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je za omenjeno poročilo poročevalec v senci v imenu največje politične skupine EPP. Bogovič je v razpravi pohvalil vsebinsko širino osnutka poročila poročevalca Ivana Jakovčiča, hrvaškega evropskega poslanca, kot tudi prizadevanja Evropske komisije, da tudi za ta del Evrope oblikuje makro-regijo in se krepi zaupanje med državami ter se aktivneje spodbuja sodelovanje držav članic (Slovenija, Hrvaška, Italija in Grčija) in držav kandidatk ali potencialnih kandidatk (Srbija, Črna Gora, BiH, Albanija). “Predvsem je to pomembno pri izmenjavi izkušenj ter pri skupnem načrtovanju različnih čezmejnih projektov, kot so povezovanje in regionalizacija turistične ponudbe, energetska in prometna infrastrukturna vlaganja, varovanje okolja in podobno. S takšnim pristopom projekti lažje pridejo do virov financiranja kot tudi kandidirajo za denar iz evropskih skladov,” poudarja Bogovič.
VIDEO izjava Franca Bogoviča o Osnutku poročila za EU strategijo za Jadransko – Jonsko regijo (od 1.26 minute dalje):
V nadaljevanju bodo poročevalci posameznih poslanskih skupin pripravili amandmaje oz. dopolnitve na poročilo, ki bodo šli v nadaljnje usklajevanje. Bogovič je tako že povzel vsebine, za katere bo predlagal, da bi jih vključili v končno sporočilo. Tako si na področju Modre rasti želi več poudarka na tradicionalnem priobalnem ribolovu, ki bi bil vezan na turistično ponudbo in kulturno dediščino, hkrati pa bil precej manj obremenjujoč za okolje. Ključni izziv, na katerega mora odgovoriti nova makro regija, je tudi iskanje načinov za sobivanje gospodarstva in turizma z okoljskimi omejitvami v okviru področij Nature 2000, saj imata npr. samo Hrvaška in Slovenija približno 40 odstotkov takšnih površin.
“V okviru energetike je v regiji treba že začeti delovati po principih novo nastajajoče Energetske unije, torej na skupnem strateškem načrtovanju tako proizvodnih zmogljivosti v regiji kot tudi pri skupnih vlaganjih v infrastrukturo, kot so plinovodi, terminali, nova energetska omrežja …, ” pojasnjuje Bogovič, ki prav v vseh državah vidi tudi še kar nekaj hidroenergetskega potenciala.
Ob tem Bogovič še poudarja, da se bo morala regija zelo jasno opredeliti do potencialnega črpanja nafte v Jadranskem morju in pogledati kako gre to v kontekst turizma kot strateške gospodarske panoge tega področja.
V končnem poročilu Bogovič pričakuje tudi več zavez in spodbud k sodelovanju pri načrtovanju prihodnosti treh pomembnih severno-jadranskih pristanišč, in sicer Reke, Trsta in Kopra. Ta imajo izredno geografsko lego za oskrbo centralne Evrope, zato bi intenzivnejše medsebojno sodelovanje in načrtovanje bodočih vlaganj po njegovem mnenju pomenilo velike koristi za vse tri države.