Bogovič: Obnovljivi viri energije so pomembni za doseganje okoljsko-energetskih ciljev EU ter dajejo nove priložnosti evropskemu kmetijstvu in podeželju

Bruselj, 26. april 2016 ? Člani odbora Evropskega parlamenta (EP) za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) so na današnji seji z veliko večino – 35 glasovi ZA in 7 PROTI, sprejeli mnenje odbora AGRI k Poročilu o napredku na področju obnovljivih virov energije (OVE), ki ga je pripravil evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP).

 

Mnenje odbora AGRI predstavlja kmetijsko-gozdarski vidik uporabe obnovljivih virov energije, zlasti prispevka trajnostne rabe lesne biomase in surovin iz kmetijske proizvodnje pri doseganju okoljsko-energetskih ciljev EU, predvsem na področju ogrevanja in transporta. Pri rabi ostalih surovin iz kmetijstva je jasno predstavljena prednostna naloga, da proizvodnja energije iz navedenih surovin nikakor ne sme ogrožati prehranske varnosti, ampak mora tovrstna proizvodnja dopolnjevati pridelavo hrane oz. se v največji možni meri ustvarjati na zemljiščih nižje kakovosti, ki so bodisi zaraščena ali v kakršnikoli drugi funkciji.

 

Bogovič je ob sprejetju mnenja izrazil veliko zadovoljstvo in se zahvalil vsem evropskim poslancem iz ostalih političnih skupin, ki so sodelovali pri pripravi mnenja ter ga s svojimi prispevki zelo vsebinsko obogatili. ?Sprejeto mnenje jasno poudarja, da sta kmetijstvo in gozdarstvo najpomembnejša vira surovin za proizvodnjo energije iz OVE, zato se mora Evropa bolj obrniti k novim tehnologijam, ki bodo omogočale izkoristek vseh stranskih proizvodov, ostankov in odpadkov v kmetijstvu za proizvodnjo. Po Bogovičevem prepričanju je ključen tudi razvoj pametnih energetskih omrežij, s katerimi lahko v omrežja vključimo decentralizirano proizvodnjo energije. Tovrstno proizvedena energija mora dobiti podoben status kot ga imajo ostali obnovljivi viri energije – npr. vetrna ali sončna, predvsem z vidika zagotavljanja dolgoročno stabilnih odkupnih cen.

 

Bogovič je ob tem pojasnil, da obstajajo v številnih delih Evrope velike površine neobdelane zemlje, ki se je zaradi dolgoletne neuporabe že degradirala in je pridelovanje hrane na njej močno oteženo. Zato lahko načrtna kultivacija tovrstnih zemljišč spravi v funkcijo proizvodnjo energije, lastnikom zagotovi stabilen vir prihodka, industriji pa surovino za predelavo. ?A pri tem ne sme priti do konflikta: hrana proti gorivu?, opozarja Bogovič.

 

Sprejeto mnenje namenja pozornost tudi možnosti vzpostavitve mehanizma za stabilnost trga pri proizvodnji določenih kmetijskih kultur (koruza, pšenica, sladkorna pesa idr.), ki bi se lahko uporabile za proizvodnjo biogoriv in bioetanola. Tak mehanizem bi omogočil nadaljevanje kmetijske proizvodnje, zagotavljal stabilne odkupne cene navedenih pridelkov predvsem v času kriz na kmetijskih trgih in tudi ohranjanje delovnih mest na podeželju. To je še posebej pomembno za sektor proizvodnje sladkorne pese v obdobju po l. 2017, ko bodo na ravni EU ukinjene t. i. sladkorne kvote, in bo pritisk na cene več kot verjeten. Poleg tega je v mnenju močno izpostavljena zaveza za okrepitev razvoja in raziskav na področju novih tehnologij proizvodnje biogoriv ter bolj trajnostne rabe gozdne biomase. Prav tako je pozornost namenjena še možnosti rabe zaraščenih in neobdelanih površin, predvsem nižje kakovosti, za proizvodnjo energije, kar bi bilo aktualno predvsem za številna neobdelana območja v državah JV Evrope.

 

?Z vidika Slovenije je v sprejetem mnenju pomemben vidik trajnostne rabe lesne  biomase za proizvodnjo energije in tudi napotilo, ki kot možno alternativo za sektor sladkorne pese po ukinitvi sladkornih kvot v l. 2017, omenja proizvodnjo bioenergije iz te surovine. To je predvsem pomembno za pobude Združenja pridelovalcev sladkorne pese o ponovnem začetku pridelave sladkorne pese v Sloveniji, v katerih tudi sam aktivno sodelujem?, še poudarja Bogovič.

 

Evropski poslanci v mnenju spodbujajo tudi k vzpostavljanju lokalnih zadrug obnovljive energije, ki bi povezovale pridelovalce, ki uporabljajo surovine s svojih kmetij za proizvodnjo obnovljive energije, pozivajo pa tudi h krepitvi spodbud za povečanje samooskrbe kmetijskih gospodarstev.

 

Mnenje odbora AGRI bo sedaj v obravnavo sprejel pristojni odbor za pripravo poročila, to je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), sprejetje poročila na plenarnem zasedanju EP pa je predvideno v sredini meseca junija. Poročilo EP o napredku na področju OVE namreč predstavlja stališče EP do ocene Evropske komisije (EK) o izvajanju l. 2009 uveljavljene Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki je določila cilje EU in posameznih držav članic pri rabi OVE, med katerimi sta glavna cilja 20 % delež OVE v vseh virih energije in 10 % delež uporabe biogoriv v prometu do l. 2020.

 

Obrazložitev poročila na Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) v torek, 26. aprila 2016 v Bruslju: