Ljubljana, 24. marec 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič te dni prejema številna e-pisma v zvezi z direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu EU. Pisal mu je tudi Andraž Tori, ustanovitelj podjetja Zemanta, d. o. o., ki je trenutno v ameriško-izraelski lasti in ima vse od ustanovitve sedež v New Yorku v ZDA (po javno dostopnih podatkih). Ker je njegovo e-pismo slovenskim evropskim poslancem, v katerem izraža zaskrbljenost nad omenjeno direktivo in ji nasprotuje, objavljeno že tudi javno na svetovnem spletu, poslanec Bogovič, ki je danes tudi že odgovoril z e-pismom neposredno g. Toriju, objavlja svoj odgovor podjetniku tudi javno. Celoten odgovor je podan v nadaljevanju.
Odgovor evropskega poslanca Franca Bogoviča ustanovitelju podjetja Zemanta g. Andražu Toriju:
Spoštovani gospod Tori!
Hvala za vaše pismo in za vaš angažma. Cenim vaš prispevek k digitalizaciji v Sloveniji in zelo obžalujem, da nismo bili že v stiku mnogo prej, direktiva se namreč pripravlja že več kot dve leti, najbrž bi lahko razčistili marsikatero dilemo. Če jo naslednji teden zavrnemo, pa to pomeni vsaj pet let mrtvega teka. Verjamem, da še kako veste, kako dolgo obdobje je to v digitalni dobi.
Bi vas pa tudi zdaj vljudno prosil za nekaj bolj konkretnih pojasnil in ne samo splošnih navedb o škodljivosti direktive.
Torej, že danes je širom sveta avtorska pravica formalno zaščitena tudi na internetu, države, članice EU pa se bolj ali manj vsaka zase in bolj ali manj uspešno trudijo preprečevati kršitve in oblikovati sistem plačevanja nadomestil. Z zakonodajo na ravni EU si ne morejo prav dosti pomagati, saj sega v leto 2001, in seveda ni prilagojena digitalnemu razvoju zadnjih 20 let. Nekatere so se z nacionalnimi zakonodajami poskušale upreti predvsem velikim multinacionalkam, kot sta npr. Španija in Nemčija. V obeh primerih je npr. Google izkoristil svojo monopolno moč in zadeve so še danes na sodiščih, za katera je največji problem predvsem v pomankanju jasne zakonske podlage in splošne prakse.
V zadnji različici direktive je precej natančno opredeljeno, na koga se nanaša nekdanji »Article 13«. Targetira velike spletne platforme, katerih osrednja poslovna dejavnost je oglasno trženje avtorsko zaščitenih vsebin, kjer je možno zunanje nalaganje vsebin oz. kjer so vsebine organizirane in promovirane ter se jih uporablja za profitno dejavnost.
Tako iz obravnave pod nekdanjim členom 13 izpadejo torej vse znanstvene, izobraževalne in druge platforme, tudi če ob robu zaslužijo kakšen evro, vse dokler je osrednja dejavnost drugje. Iz tega izpadejo tudi vsi blogi, tudi Wikipedija, vsi zasebni »cloudi”, vse »open-source« platforme, trgovci in socialne mreže, kot so npr. Amazon, Ebay, portali za izmenjavo informacij, izobraževalnih vsebin in tako naprej …
Potem je tu še dodatna izjema za tržno usmerjene start-upe do 3 let, podjetja z manj kot 10 mio € letnega prometa, in manj kot 5 mio mesečnih posameznih obiskovalcev. Te morajo narediti “best possible efforts” pri upravljanju avtorskih vsebin, torej se pričakuje, da bodo po najboljših močeh reševali morebitne »infrigemente« v sodelovanju z lastniki pravic, nihče pa jih ne bo prisiljeval uvajati kakršnihkoli filtrov in masovno preganjal …
Torej, ostajajo samo še največji, ki pa že danes do velike mere uporabljajo filtre. Ne verjamem, da jih bodo umaknili, sklepam da bodo kvečjemu vlagali v tehnološko nadgradnjo, saj jim bo to v interesu z novo zakonodajo. Bistveno bolj pomembno je, da se bo vzpostavil postopek prijave in odprave kršitev v doglednem času in da se bo licenciranje čim bolj standardiziralo ter bo dostopno vsakemu izmed uporabnikov ne glede na njegovo velikost in zastopanost. Npr. trenutno You Tube ne komunicira s slovensko glasbeno industrijo, ustvarja pa prihodke na slovenskem trgu … In mu resnici na ljubo tudi ni treba …
Tudi kazni se ne bodo dogajale čez noč, saj bo potrebnih kar nekaj korakov, preden bo odgovornost v celoti prešla na platformo. Recimo, postopek se bo lahko začel samo, če bo ugotovljeno, da platforma ne izkazuje naporov za reševanje »infregementov« in da ne izkazuje naporov za čim bolj urejeno licenciranje itn.
Kar se tiče člena 11, bodo po zadnji različici še vedno dovoljeni hyperlinki in kratki opisi vsebine. Licenca pa se bo pričakovala samo za objavljanje celotnih člankov brez povezovanja na original. Pa še ta licenca bo lahko predvidevala brezplačno uporabo oz. brez nadomestila. Skratka, če bo nekdo želel, da njegove vsebine agregatorji širijo zastonj, bo to pač tako uredil.
Je pa prvič predvideno, da bodo lastniki medijskih vsebin morali vzpostaviti sistem za redistribucijo oglaševalskih prihodkov po celotni verigi, vključujoč medijske hiše in novinarje. Verjemite mi, da založniki nad tem niso navdušeni, a mogoče je to ena zadnjih priložnosti za ohranitev neodvisnega novinarstva. In kakorkoli pogledam, je za bodoče novinarske pogodbe ta direktiva lahko samo pozitivna, dosti slabše kot je danes, ko se morajo odpovedovati vsem pravicam, skoraj ne more biti. To mi potrjujejo tudi novinarska združenja, s katerimi sem se srečeval tekom minulega leta.
Da ne bom predolg, skratka vse to seveda predvideva nekaj več napora s strani multinacionalnih platform, in povsem normalno je, da nad tem niso navdušene. Tako so podjetja, združena predvsem okoli Alphabeta, po nekaterih ocenah namenila več kot 30 mio evrov za protikampanjo pri sprejemanju direktive. V zadnjem letu pa se ves čas srečujem z agresivnim ponavljanjem netočnih ali prirejenih informacij, z zastarelimi podatki, in številnimi drugimi prijemi, ki naj bi povzročili čim večjo zmedo in po možnosti zavrnitev direktive.
Iskreno povedano, seveda si ne domišljam, da bomo s to zakonodajo v hipu uredili spoštovanje avtorskih pravic na spletu znotraj EU. Gre za kompromis znotraj EU, kar je besedilo precej posplošilo. Verjetno bodo potrebne še prilagoditve pri implementaciji v nacionalne zakonodaje, kjer bo štela predvsem izmenjava dobrih praks, verjetno bodo nekatere standarde morala precezirati tudi sodišča itn.
Verjamem pa, da lahko vzpostavimo bolj funkcionalen in ažuren sistem za licenciranje, ki bo omogočal vsakemu aktivnemu uporabniku enakopravno obravnavo in tudi pravno zaščito ter sistem za učinkovito obravnavo kršitev.
Bistvo je, da smo se po skoraj dveh desetletjih začeli premikati v neko smer, kjer ne želimo narediti revolucije, temveč samo poenotiti pravila za vse. Trenutno namreč sistem ne deluje, saj levji delež finančne pogače ostaja drugje, že obstoječa pravila o zaščiti avtorskih pravic pa se spoštujejo zelo selektivno. Res je, svoboda govora je ena izmed temeljnih človekovih pravic, a tudi pravica do zaščite intelektualne in druge avtorske vsebine obstaja, zato je treba iskati način, kako najti ravnotežje med tema dvema. Vi sami pa mi pravite, da se boriti proti temu ne splača in da se moramo sprijazniti s trenutnim razmerjem moči? Kako lahko potem še računamo na neodvisno novinarstvo, na neodvisno produkcijo? Je naslednji korak subtilen vpliv na volitve v državah članicah?
Glede na vse zapisano in ker je v bistvu med vrsticami jasno, koga naslavljamo s to direktivo, (največje marketinške igralce na področju trženja vsebin) prosim za kakšen konkreten primer slovenskega internetnega podjetja, ki bi bilo zaradi nove zakonodaje lahko močno prizadeto, kjer bi to zaviralo njegov razvoj oz. bi se mu stanje bistveno poslabšalo glede na danes. Po vseh trditvah slovenskih avtorskih združenj namreč danes sploh nimajo sogovornika.
Povsem se zavedam, kako kompleksna je zadeva, vendar to so informacije, ki jih imam jaz kot poslanec iz prve roke. Zato se veselim vašega mnenja in morebitnih konkretnih predlogov za izboljšave. Npr., v Evropskem parlamentu v sodelovanju z Evropsko komisijo že delamo na tem, kako vzpostaviti pravičnejšo obdavčitev tehnoloških multinacionalk, da bodo kar v največji meri plačevale davke sorazmerno s prihodki, ustvarjenimi v teh državah.
Mimogrede, ali ima vaše podjetje še vedno sedež v New Yorku? Kaj točno to pomeni za vas glede na trenutne in bodoče EU standarde in ali morda lahko iz ZDA potegnemo s tega področja kakšno dobro prakso, ki bi jo veljalo na področju avtorskih pravic vključiti v slovenski pravni red? Namreč, pri implementaciji direktiv je včasih dovoljeno nekaj svobode, dokler se sledi osnovnemu konceptu.
Kratek parlamentarni »briefing«, poenostavljen za javnost o obeh členih v angleškem jeziku pa lahko najdete priponki, iz koder je razvidno, da namen ni izganjati velikane, kot tudi ne ubijati manjša podjetja, temveč organizirano usmerjati.
Hvala še enkrat, upam da ostanemo na zvezi.
Vse dobro vam želim in veliko poslovnega uspeha še naprej!
Franc Bogovič,
Poslanec Evropskega parlamenta (SLS/EPP)
Priloga: Razlaga zadnje različice besedila predlagane direktive oz. reforme o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu EU (dokument je v angleškem jeziku):
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
