Celje, 18. marec 2016 – Na konferenci ?Gensko spremenjeni organizmi: Jim delamo krivico ali se jih upravičeno bojimo?”, ki jo je organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, so bile v pogovoru z evropskima poslancema Francem Bogovičem (SLS/EPP) in dr. Igorjem Šoltesom (Zeleni) ter predstavniki politike, civilne družbe in strokovnjaki predstavljene prednosti in slabosti GSO, s strokovno podprtimi trditvami podpornikov in nasprotnikov. Skupaj z udeleženci konference, ki so napolnili dvorano Narodnega doma Celje, so govorci v razpravi, ki jo je moderirala Natalija Švab, iskali odgovore na številna odprta vprašanja v zvezi z GSO ter skušali osvetliti trenutno in prihodnje dogajanje na področju GSO v EU.
Mestna občina Celje je s ponosom gostila konferenco, saj je po besedah župana Bojana Šrota Celje že od leta 2007 območje brez gensko spremenjenih organizmov. ?Prav tako lahko trdim za Savinjsko regijo skupaj s Koroško, da sta eni najboljših, kar se tiče ekoloških kmetij. Trdno sem prepričan, da bo Slovenija ostala brez gensko spremenjenih organizmov,? je še uvodoma udeležencem položil na srce župan Šrot.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je v prvem panelu z naslovom ?GSO – prihodnost ali nevarnost?? polemiziral predstavitvi prednosti uporabe GSO, ki jo je predstavil zagovornik dr. Borut Bohanec, predstojnik katedre za rastlinsko biotehnologijo, tkivne kulture in žlahtnenje rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Bogovič je dejal: ?Ko v stroki ni soglasja o neki temi, tako kot je pri GSO, potem pride na vrsto politika, ki se more na nek način do te teme opredeliti, in je potem tudi deležna očitkov iz ene ali druge strani.?
Večinsko soglasje za novo direktivo na temo GSO je bilo doseženo tako v Svetu EU kot v Evropskem parlamentu.
?Nova direktiva, sprejeta marca 2015, daje državam članicam EU politično možnost za omejitev ali prepoved gojenja GSO na svojem ozemlju. V Evropskem parlamentu je večinsko mnenje proti uvedbi GSO na evropska polja. Tudi v Poslanski skupini EPP,? je v okviru je povedal Bogovič in pojasnil, da pa sicer tudi znotraj držav članic EPP prihaja do različnih politik, saj se v Španiji in na Portugalskem proizvaja npr. GSO koruza. ?Osebno iz perspektive evropskega in slovenskega kmetijstva pri GSO zagovarjam stališče spoštovanja previdnostnega koncepta,” je poudaril Bogovič in razložil, da gre tudi za nek evropski kmetijski model, ki je zelo različen od ameriškega. ?Slovensko kmetijstvo, ki je malo, miniaturno, ima velike priložnosti v zdravi in varni hrani. In trdim, da je praktično nemogoče na slovenskih poljih gojiti GSO kulture, ne da bi tvegali prenos tega genskega materiala na sosednje površine,? je povedal Bogovič in v nadaljevanju predstavil statistične podatke, ki kažejo, da v Evropi predstavlja gojenje GSO materiala manj kot 1,5 % celotne površine EU, kjer se goji koruza ? v primerjavi s svetovnimi podatki gojenja GSO, ki kažejo na približno 175 milijonov hektarskih površin.
Znanost se bo v prihodnosti z žlahtnjenem morala ukvarjati in odgovarjati na številne izzive. Prav je, da to budno spremljamo.
Pri razpravi o konkurenčnih prednostih med Evropo in Ameriko zatrdil, da bo ozaveščanje potrošnikov in model previdnosti, ki ga ima Evropa, pripeljal v naslednjem desetletju do uspeha, da bo Evropa konkurenčnejša ? boljša in da bo imela bolj zdravo – varno hrano. Po njegovih besedah že imamo napredek na tem področju. ?Kot primer je Bogovič navedel nedavnimi pogovor na temo GSO s predstavniki družbe SYNGENTA v Bruslju, kjer so obupali, da bi na evropska polja pripeljali GSO. ?Vlagajo pa veliko napore v razvoj drugih tehnologij in žlahtnjenja teh tehnologij, s katerimi prav tako povečujejo pridelke,? je povedal Bogovič.
V zadnjih 20 letih se je v Evropi veliko naredilo v smeri bolj prijaznega kmetijstva, ZDA pa je šla v industrializacijo.
V zvezi z problematiko GSO, kloniranja, hormonov v govedoreji in klavniških standardov v mesni industriji je Bogovič dejal, da je že na lanski februarski seji odbora AGRI izrazil pričakovanje, da bo Evropski parlament dal konkretnejša vprašanja Evropski komisiji v zvezi s pripravo in pogajanji o TTIP, predvsem pa potem tudi odgovore na ta vprašanja. ?Evropskemu potrošniku smo dolžni jasno povedati, kaj nas čaka, preden bomo dvignili roke za takšen sporazum (TTIP),? je povedal Bogovič, ki sicer pri TTIP vidi vzporednice kot pri vstopu Slovenije v EU, ko so nekateri sektorji pridobili, nekateri pa potegnili ?kratko?, med njimi tudi kmetijstvo. ?Pri TTIP tudi za EU kmetijstvo ni vse tako črno, saj se bo lahko povečal izvoz nekaterih visokokakovostnih izdelkov iz EU v ZDA, zato preveč poenostavljeno ni treba gledati na ta sporazum,? je še pojasnil Bogovič, ki sicer ne pričakuje premikov pri odločanju na temo TTIP do konca predsedniških volitev v ZDA. ?So pa GSO, kloniranje, pesticidi, hormoni itd. zame rdeča linija pri TTIP, vendar na teh področij še nimamo odgovorov Evropske komisije,? je povedal Bogovič, ki opozarja, da si Evropa ne more privoščiti ostati brez hrane. ?Prehranska varnost je ena temeljnih varnosti Evrope,? je bil jasen evropski poslanec Franc Bogovič.
Bogovič je udeležencem predstavil tudi dobro novico, da je Evropski parlament na marčevski seji sprejel okrepljeno shemo sadja in mleka v šolah, ki je namenjena tudi promociji lokale hrane.
VIDEO izjava evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) za medije:
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
