Bogovič: Podeželje, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo izjemno pomembni za prehod v podnebno nevtralno družbo do l. 2050

Evropski parlament pričenja z obravnavo Predloga uredbe o evropskih podnebnih pravilih (ang. European Climate Law), pri katerem Bogovič sodeluje kot poročevalec v senci v imenu politične skupine EPP za pripravo mnenja odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI)

 

Bruselj, Koprivnica, 16. junij 2020 – Pristojni in zainteresirani odbori Evropskega parlamenta začenjajo intenzivno obravnavo marca 2020 predstavljenega Predloga uredbe o evropskih podnebnih pravilih (v nadaljevanju: Predlog), s katerim se cilj podnebne nevtralnosti EU do l. 2050 spreminjajo v pravno zavezujoč dokument. V pripravo predlogov sprememb k Predlogu se je aktivno vključil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), sicer poročevalec v senci za politično skupino EPP pri pripravi mnenja odbora AGRI k navedenemu Predlogu.

 

Predlog uredbe o evropskih podnebnih pravilih predstavlja ključni pravni okvir za prehod EU v podnebno nevtralno družbo, ki mu bodo sledili ukrepi posameznih sektorskih politik za dosego tega cilja. Predlog tako med drugim vsebuje zaostren zavezujoč cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do l. 2030 na 50-55% v primerjavi z l. 1990, določitev krivulje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za celotno EU za obdobje 2030–2050, ocenjevanje skladnosti ukrepov EU in nacionalnih ukrepov s ciljem podnebne nevtralnosti ter sprejetje strategij prilagajanja za krepitev odpornosti in zmanjšanje ranljivosti zaradi učinkov podnebnih sprememb.

 

Med odbori, ki pripravljajo mnenje o omenjenem Predlogu za pristojni odbor EP za okolje in zdravje potrošnikov (ENVI), je tudi odbor AGRI, kjer je priprava mnenja v fazi analize predlogov amandmajev oziroma sprememb. Bogovič se je v svojih predlogih sprememb med drugim zavzel in predlagal: 

 

  • da je treba v celotnem obdobju prehoda v podnebno nevtralnost posebno pozornost nameniti položaju prebivalcev na podeželju; 
  • da prehod v nobenem primeru ne sme ogroziti prehranske varnosti v EU; 
  • da mora biti posebna pozornost namenjena bioekonomiji, ki omogoča izdelavo izdelkov iz naravnih materialov in močno zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv;
  • da mora EU v okviru prosto-trgovinskih dogovorov s tretjimi državami od slednjih zahtevati dosledno spoštovanje visokih standardov pridelave, veljavnih v EU;
  • da je pri oblikovanju ukrepov za prehod v podnebno nevtralnost treba upoštevati različna izhodišča držav članic EU, predvsem njihov delež pokritosti z gozdovi in površjem območij Natura 2000;
  • da se morajo pri načrtovanju ukrepov upoštevati vse funkcije gozdov, tudi ekonomska funkcija, ter da je treba okrepiti vlogo gozdov kot glavnega vira ponora toplogrednih plinov in vira obnovljivih materialov;
  • da se krivulja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za obdobje 2030–2050 določi v uredbi in ne v delegiranem aktu Evropske komisije, kot je trenutno predlagano.

 

Pogajanja o vsebini mnenja odbora AGRI med poročevalcem Asgerjem Christensenom (Renew Europe, Danska) in poročevalci v senci iz ostalih političnih skupin se pričenjajo v začetku julija, glasovanje o mnenju na odboru AGRI pa je predvideno v začetku septembra 2020.