Bogovič: Prebivalce alpskih območij ne smemo zgolj “zapreti” v naravne gorske rezervate, temveč jim moramo dati možnost okoljsko vzdržnega gospodarskega razvoja.  

 

 

Razvoj nove Alpske makroregije je odvisen od medsebojnega sodelovanja lokalnih skupnosti in povezovanja različnih gospodarskih dejavnosti

 

Bruselj, 19. april 2016 – Na zasedanju Odbora za Regionalni razvoj (REGI) v Evropskem parlamentu je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) danes sodeloval pri razpravi o možnih razvojnih smernicah nove strategije na ravni EU za že četrto makroregijo ? Alpsko makroregijo, v kateri sodeluje tudi Slovenija.

 

***

VIDEO: Govor evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) na odboru Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI) o Strategiji EU za Alpsko makroregijo, 19. 4. 2016: 

***

 

Bogovič je ob obravnavi Osnutka poročila o strategiji EU za Alpsko makroregijo poudaril, da je osnovni namen tudi te strategije povezovanje ljudi in dejavnosti, tokrat za področje alpskega gorovja. Gre za veliko območje, na katerega je vezano prek 80 milijonov ljudi. Ideja sicer sega že v februar l. 1996, ko je bila sprejeta alpska konvencija, ki govori o varovanju Alp. Dvajset let pozneje, 25. in 26. januarja 2016, pa je Slovenija na Brdu pri Kranju gostila ustanovno konferenco nove makroregije, v katero so vključena alpska območja 5 držav članic EU (Slovenija, Avstrija, Italija, Francija, Nemčija), Švica in Liechtenstein. Dogodek, ki se ga je udeležilo prek 400 ljudi, je po Bogovičevih besedah pomenil konkreten začetni korak k implementaciji strategije in dal močan signal, da je večja povezanost držav pri upravljanju tega območja še kako pomembna.

 

Nova evropska strategija za alpsko makroregijo ima tri ključna področja, in sicer: gospodarsko rast, mobilnost in povezanost ter okolje in energijo. Pri gospodarski rasti je treba poudariti, da govorimo o območju, ki se nahaja na robovih najrazvitejših evropskih gospodarstev, a je hkrati zaradi naravnih danosti v precej težkem položaju. Regija obsega celo vrsto dobrih praks, saj so v to območje vključena tudi velika mesta kot so: Munchen, Milano in Dunaj, zato je zelo pomembno sodelovanje teh mest z oddaljenimi gorskimi območji.

 

“Nujno je treba ovrednotiti eko-socialne storitve, ki jih taka alpska območja ponujajo urbanim središčem v svoji bližini. Zato je varovanje okolja zelo pomemben dejavnik pri načrtovanem razvoju, saj se vodni viri iz tega območja stekajo v reke širom cele Evrope. Kot taka so tudi vedno bolj pomemben vir zelene energije. Vendar prebivalce teh področij ne smemo zgolj “zapreti” v naravne gorske rezervate, saj v tem za njih ni prihodnosti, temveč jim moramo dati možnost določenega okoljsko vzdržnega gospodarskega razvoja,” osnovni koncept makroregije opisuje Bogovič. Dobro sodelovanje med turizmom, kmetijstvom, gozdarstvom in ostalimi gospodarskimi panogami je po njegovem mnenju pogoj za ustvarjanje novih delovnih mest, ki ohranjajo poseljenost teh območij, kar je ena od ključnih nalog omenjene strategije.

 

“Na področju mobilnosti in povezanosti se že danes z evropskimi sredstvi izvajajo projekti gradnje železniških predorov, ki bodo povezali Srednjo Evropo z Mediteranom. Tako je že v gradnji 64 kilometrski železniški predor Brenner Base med Avstrijo in Italijo, na osi Lyon – Torino pa Francija in Italija načrtujeta predor podobne dolžine, ki bo skoraj razpolovil pot na relaciji Milano – Paris, hkrati pa s cest umaknil okoli milijon tovornjakov letno. Tudi Švicarji so skoraj že dokončali predor Gotthard, ki je s 57 kilometri najdaljši železniški predor na svetu,” opisuje nove trende, ki jih podpira tudi nova evropska strategija za 4. makroregijo, evropski poslanec Bogovič.

 

“Vse gre torej v smeri krepitve železniške infrastrukture in preusmeritve potniškega in tovornega prometa s cest na železnice. Na tem področju je Slovenija v močnem zaostanku za ostalimi državami in mora začeti aktivneje koristiti priložnosti, ki jih narekuje skupna prometna politika znotraj EU. Sodelovanje pri omenjeni strategiji je ena od teh priložnosti, ki jih še moramo izkoristiti,” je še prepričan Bogovič. Železnicam mora po njegovem prepričanju seveda slediti gradnja infrastrukture za širokopasovne internetne povezave, kar visoko-ležečim območjem omogoča normalno gospodarsko aktivnost kot tudi marsikateremu posamezniku delo na daljavo.