Bogovič se v Evropskem parlamentu počuti razumljenega v prevodu

Ljubljana, 16. oktober 2015 ? Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je udeležil konference ?Od študija do prakse ? prevajanje in tolmačenje v Evropskem parlamentu?, ki jo je organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji skupaj z generalnima direktoratoma za prevajanje in tolmačenje v Evropskem parlamentu ter Oddelkom za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. V okviru konference, kjer je bilo izpostavljeno, da je Evropski parlament institucija z največ uradnimi jeziki na svetu, je potekala tudi okrogla miza z naslovom: ?Vloga in prihodnost malih jezikov v Evropi?, na kateri je kot govorec sodeloval tudi Bogovič. Študentom v polni predavalnici je med drugim poudaril, da Slovenci ?potrebujemo jezik in hrano, če hočemo kot narod preživeti.?

Bogovič je uvodoma študentom pojasnil, da sicer ni jezikoslovec, temveč agronom, vendar pa se pomena slovenskega jezika in slovenske kulture izjemno zaveda. Pojasnil je, da prihaja iz Krškega, kjer je bil dolga leta župan, in kjer so mesto v zgodovini zaznamovale med drugim tudi takšne osebnosti, kot sta pisatelja Jurij Dalmatin (1547-1589) in Janez Vajkard Valvasor (1641-1693). ?It teh temeljev sem gradil filozofijo razvoja Krškega, in zato nisem imel nobene dileme, da bom v Bruslju govoril slovensko,? je povedal Bogovič, ki se trudi, da ljudem mnogokrat težje razumljivo evropsko birokratsko ?latovščino? prevaja v Sloveniji na način, da predvsem išče in pokaže, kaj je v tem evropskem diskurzu in vsebinah, dobro za Slovenke in Slovence. ?Evropska politika se izvaja in občuti vedno lokalno,? je argumentiral svojo delovno filozofijo evropski poslanec Franc Bogovič.

Na vprašanje ene izmed študentk, če se pri prevajanju v Evropskem parlamentu kdaj počuti ?izgubljenega v prevodu?, je Bogovič dejal, da je zelo zadovoljen s prevajalsko službo Evropskega parlamenta in da razume njihovo stisko tudi pri marsikdaj ekstremno kratkih rokih za prevode, saj ima tudi sam pri svojem vsakodnevnem delu zelo natrpan urnik in roke, ki jih tudi sam vsakodnevno lovi. ?Vedno pa sem vesel, ko je naš slovenski prevajalec v kabini številka 20 (opomba: številka kabine v Evropskem parlamentu, kjer sedijo tolmači za slovenski jezik),? je dejal Bogovič in pojasnil, da večkrat prevajalca v tej kabini tudi pogreša, da torej vendarle ni vedno zagotovljeno prevajanje in da mora tedaj zato govoriti angleško. Sta ga pa predstavnika generalnih direktoratov za prevajanje in tolmačenje v Evropskem parlamentu, generalni direktor DG TRAD g. Valter Mavrič in vodja češkega in slovenskega oddelka INTE ga. Ivana Hlavacova kar na okrogli mizi seznanila, da če prevajalca kdaj ni v kabini, da ga ima pravico zahtevati.

Bogovič je mladim še izpostavil skrb, da digitalna komunikacija prek priljubljenih spletnih družbenih omrežij, kot sta Twitter in Facebook, spodbuja angleški jezik v ospredje, napram drugim. Pri čemer se Bogovič zaveda, da če želiš, da te v tej spletni komunikaciji razumejo tudi izven meja, je včasih pač treba komunicirati tudi v tujem jeziku, da te razume širši krog tistih, ki te spremljajo na spletnih družbenih omrežjih.

Celotno okroglo mizo o vlogi in prihodnosti malih jezikov v Evropi si lahko ogledate tudi v naslednjih dveh videoposnetkih (Vir: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji):