Bogovič: Sodelovanje, nove investicije in mlada generacija kmetovalcev so recept za izhod iz kmetijske krize in zagotovilo napredka v panogi

Bruselj, 28. april 2016 ? Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je včeraj v Bruslju skupaj z nekaterimi poslanskimi kolegi iz Evropskega parlamenta gostil konferenco na temo okoljskega trajnostnega razvoja živinoreje. Tako so v panelu sodelovali še poslanci Michela Giuffrida (S&D), Jasenko Selimović (ALDE), Daniel Dalton (ECR) in Aldo Longo, direktor za razvoj in raziskave Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji. Okrogle mize, ki je bila organizirana v sodelovanju z s skupino EU40 (Združenje evropskih poslancev, ki so mlajši od 40 let), se je udeležilo več kot sto slušateljev, med njimi številni predstavniki evropskih kmetijskih združenj in organizacij.

 

Evropski živinorejski sektor velja za največjega na svetu v tej panogi, saj proizvodnja izdelkov mesa, mleka in jajc prispeva 40 % vrednosti evropske kmetijske proizvodnje, zato takšne razprave vedno zbudijo veliko zanimanja. Po strokovnih ocenah se bo povpraševanje po visoko kakovostnih beljakovinah, kot so mleko, meso in jajca, do leta 2050 povečalo za 60 odstotkov. ?Evropa ima pomembno vlogo, pri uresničitvi trajnostnega razvoja pridelovanja hrane in prehrambene stabilnosti,? je poudaril Bogovič. Bistveno po njegovem mnenju je, da Evropa sektorju živinoreje zagotovi ustrezne pogoje, da bo ta trajnostno naravnan.

 

 Cg-_HanWUAAOPyI   Okrogla_miza_trajnostnaživinoreja_EU40

 

Poslanec Bogovič je občinstvu predstavil primer Slovenije in njene izkušnje ter izzive na področju živinoreje.  “V Sloveniji 2/3 kmetijskih zemljišč prekrivajo travniki, ki jih je možno izkoristiti zgolj za živinorejo. Pri pridelavi mleka imamo v Sloveniji okoli 115 odstotno samooskrbo, podobno tudi na področju perutnine, v zadnjih letih pa je prišlo do velikega zmanjšanja prašičerejskega sektorja,” je izpostavil Bogovič. Ob tem je opozoril tudi na drug problem, ki je dodatna ovira kmetom pri odzivanju na krizo v kmetijstvu:  ?Velik vpliv imajo uvozni izdelki, ki se tržijo v večjih trgovskih verigah in ki neposredno vplivajo tudi na prodajo izdelkov malega kmeta. Zato bi morali slovenski kmetje več sodelovati, se povezovati in se z združevanjem v organizacije proizvajalcev konkretno odzvati na pritiske uvožene hrane.”

 

Velik potencial za kmetijstvo in trajnostno živinorejo pa poslanec Bogovič vidi v mladih kmetih, ki hitreje uvajajo nova znanja in inovacije v kmetijsko proizvodnjo. Pri tem igra zelo pomembno vlogo tudi ukrep Skupne kmetijske politike – mladi prevzemniki.

 

Okrogla_miza_trajnostnaživinoreja_EU40_4jpg