Bogovič: Sodobna digitalna tehnologija lahko zelo približa kmetovanje mladim

Okrogla miza na temo prihodnjega razvoja evropskega kmetijstva s pomočjo digitalnih tehnologij

 

 

Bruselj, 10. november 2016 – V organizaciji bruseljske spletne medijske mreže EurActiv je danes v Evropskem parlamentu potekala okrogla miza na temo prihodnjega razvoja evropskega kmetijstva s pomočjo digitalnih tehnologij. Na dogodku je kot govorec sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki se je v svoji razpravi osredotočil tako na izkušnje Slovenije pri vzpostavljanju širokopasovnih povezav na podeželju kot tudi na priložnosti, ki jih digitalna tehnologija prinaša za kmetijstvo.

 

Bogovič je glede na svoje izkušnje povedal: »Najprej se moramo soočiti s tem, kako omogočiti in izboljšati dostopnost do širokopasovnega interneta na podeželju. Slovenija je v pretekli finančni perspektivi vložila veliko sredstev v vzpostavljanje širokopasovnih internetnih povezav na podeželju. Tudi zaradi tovrstnih naložb je sedaj podeželje dobro poseljeno, na podeželju ostaja veliko mladih, ki tam ohranjajo tudi znanje. Sodobna tehnologija ima velik vpliv in digitalizacija je eden izmed načinov, kako narediti kmetijstvo zanimivo za mlade. Zato menim, da moramo ohranjati življenje in delo na podeželju, saj se bo tako najbolj ohranila skrb za zemljo.«

 

Pri izboljšanju pogojev za življenje lahko zelo pomaga tudi t. i. sodelovalno gospodarstvo. Razvoj ustreznih digitalnih platform bi po Bogovičevem prepričanju lahko zelo pomagal pri povezovanju pridelovalcev kmetijskih izdelkov in potrošnikov, kar bi omogočalo učinkovitejšo lokalno oskrbo s prehrano in povečalo prihodek kmetijam. »Te platforme lahko pripomorejo tudi k zboljšanju pogojev za prevoz ljudi, zlasti starejših, na podeželju, ter omogočajo opravljanje socialnih storitev (pomoč na domu). To je tudi priložnost za dodaten zaslužek manjših kmetij. Seveda pa je treba veliko vložiti tudi v same ljudi glede uporabe teh rešitev,« je na okrogli mizi povedal Bogovič.

Ostali govorniki, med katerimi velja omeniti Rolfa Riemenshneiderja, Lousa Mahyja, Pala Oystein Stormorkena in Daniela Azavedo,  so izrazili podporo Bogovičevemu prepričanju, ob tem pa dodali, da bo k povečani uporabi teh tehnologij pripomogel dejanski dobiček, ki ga bo uporaba platform prinesla. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da je pri uvajanju teh tehnologij pomembno, da bo dobiček rezultat kmetovanja in ne javnih spodbud. Prav tako so se govorci strinjali z nujnostjo reševanja problematike internetnega dostopa v oddaljenih območjih, ter pomanjkanja informacijske pismenosti, predvsem starejšega prebivalstva.

 

Del debate se je nanašal tudi na pomen zbranih podatkov, ki jih te tehnologije pridobijo. Udeleženci so se strinjali, da je treba vzpostaviti zaupanje, da bodo ti pravilno obdelovani, ter ne bodo zlorabljeni v napačne namene. Zato so izrazili prepričanje, da je treba na tem področju pristopiti z nadnacionalnega evropskega vidika. Nadalje so opozorili na nevarnost preobsežnosti pridobljenih podatkov za enostavno uporabo. Tukaj menijo, da morajo kot vmesni člen vstopiti zasebna podjetja, ki že imajo ustrezna znanja na področju kmetijstva in obdelovanja pridobljenih podatkov.

 

Na koncu so se zbrani strinjali, da digitalne tehnologije prinašajo mnoge priložnosti za kmetijstvo, na pridelovalcih pa je, da jih ustrezno uporabijo.