Srbski narod je bil tri desetletja talec svojih politikov, danes ob vstopanju v EU pa politikov sosednjih držav in neodločne EU širitvene politike

Bruselj, 30. junij 2015 – Na današnji okrogli mizi z naslovom “Srbija na poti proti članstvu v EU”, ki jo je v Evropskem parlamentu pripravila neformalna parlamentarna skupina “Prijatelji Srbije”, katero vodi evropski romunski poslanec Emilian Pavel, njen podpredsednik pa je evropski poslanec Franc Bogovič, je potekala živahna razprava predstavnikov srbskih oblasti in poslancev Evropskega parlamenta o prihodnosti Srbije v EU. Srbsko delegacijo je vodil prvi podpredsednik Vlade Republike Srbije Ivica Dačić, med gosti dogodka pa so bili tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo David McAllister, predsedujoči Delegaciji pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija Eduard Kukan, vodja kabineta evropskega komisarja za sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna Michael Karnitschnig in številni drugi.

V razpravi je bilo predvsem izpostavljeno, da Srbija vlaga velike napore za odprtje prvih poglavij v začetkih pogajalskega procesa z Evropsko komisijo, predvsem najzahtevnejših 23. in 24., ki obsegata področje sodstva, temeljnih svoboščin, svobode in varnosti. Ob tem je podpredsednik Vlade Republike Srbije in srbski zunanji minister Ivica Dačić tudi poudaril, da Srbija te napore vlaga predvsem zaradi sebe in ne zaradi drugih, da pa si vsekakor želi prijateljev Srbije v celotni Evropi, še posebno v Evropskem parlamentu.

Na okrogli mizi je kot sopredsedujoči skupini ?Prijatelji Srbije? spregovoril tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Izpostavil je, da za razliko od razburkane bližnje preteklosti Srbija danes s svojo reformno politiko postaja garant stabilnosti na Zahodnem Balkanu, kar je še posebej pomembno v časih, ko se v nekaterih sosednjih državah pojavljajo določena trenja. “Širitev se mora nadaljevati in zato ne sme zmanjkati politične volje v EU, saj si tudi države v tem delu Evrope zaslužijo enako obravnavo, kot so jo imele države članice EU v prejšnjih širitvenih paketih,” je pojasnil Bogovič, ki se boji, da je predpristopna pomoč EU v naslednji finančni perspektivi tako za Srbijo kot za ostale države kandidatke s področja zahodnega Balkana prenizka.

Primerljive države, ki so se vključile v EU v letih 2004 in 2007 (Slovaška, Madžarska, Bolgarija) bodo v finančnih perspektivah 2007 – 2013 in 2014 – 2020 prejele vsaj desetkrat več sredstev iz evropskih kohezijskih in kmetijskih skladov, kot bo Srbija prejela predpristopnih pomoči. Po Bogovičevem mnenju je zato težko pričakovati, da bo Srbija zgolj z 1,5 milijarde evrov predpristopne pomoči v naslednji perspektivi 2014-2020 uspela izpolniti vse zahtevane pogoje, ki ji jih bo naložila EU. Predvsem je tu pred Srbijo finančno zahtevna obnova komunalne in vodovodne infrastrukture.

“Glede na to, da je Evropa trenutno v določeni krizi identitete s porastom evroskepticizma, je treba prebivalcem držav kandidatk zelo jasno pokazati, kaj dejansko pomeni članstvo v Evropskih integracijah: da to pomeni napredek, razvoj, predvsem pa priložnosti za biti uspešen na veliko večjem evropskem trgu. Skozi odpiranje pogajalskih poglavij ter uspešna pogajanja, predvsem pa skozi realno in vidno pomoč Srbiji na njeni poti, se bo v pozitivno smer obrnil tudi odnos srbske družbe do evropskih institucij, kar je v tem hipu najpomembneje,” je še poudaril Bogovič, ki je dopoldne kot podpredsednik skupine ?Prijatelji Srbije? še posebej sprejel delegacijo Narodne skupščine Republike Srbije, ki je tudi sodelovala na okrogli mizi, v naslednji sestavi: Gordana Čomić, (Demokratična stranka), Vladimir Orlić, (Srbska napredna stranka) in Vesna Marković (Srbska napredna stranka).