Bogovič: Strategija EU za jadransko-jonsko regijo priložnost za boljše sodelovanje držav in zmanjšanje razvojnega zaostanka regije

Strasbourg, 28. oktober 2015 ? Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je ob obravnavi Poročila EU za strategijo EU za jadransko-jonsko regijo, pri katerem je poročevalec v senci za Poslansko skupino EPP, povedal, da gre pri tretji EU makro strategiji, ki jo je pripravila Evropska komisija, za pestro območje (štiri članice EU: Italija, Slovenija, Hrvaška, Grčija; ter štiri članice, ki  vstopajo v EU: Albanija, BiH, Srbija in Črna Gora), kjer živi 70 milijonov ljudi. To območje ima zelo velike razlike znotraj regije, prizadeto pa je tako s strani gospodarske krize, kakor tudi begunsko-migrantske krize. Namen strategije, na katero je Evropski parlament v poročilu odgovoril z obsežnim naborom napotkov in priporočil, je spodbuditi vključene članice makroregije k aktivnejšemu povezovanju z namenom boljšega gospodarskega sodelovanja in odpiranja delovnih mest na področjih, ki so glede na potencial preslabo razvita (t. i. modra rast), spodbujati skupno načrtovanje prometnih in energetskih politik ter zavzeti usklajen pristop k varovanju okolja. Evropski poslanci so Poročilo Evropskega parlamenta za strategijo EU za jadransko-jonsko regijo na današnjem glasovanju sprejeli z veliko večino, in sicer s 560 glasovi ZA. 

Akcijski načrt za ta del Evrope tako predvideva izboljšanje in povezovanje turistične ponudbe s poudarkom na trajnostnem turizmu ter pričakuje izboljšanje prometne in energetske infrastrukture. Državam so na voljo vsi instrumenti evropske politike, strategija pa omogoča, da se povežejo in učinkoviteje ter v večjem obsegu koristijo sredstva, ki so že na voljo; od na novo ustanovljenega Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), rednih sredstev iz Evropske kohezijske politike kot tudi iz programov Obzorje 2020, LIFE, Erasmus plus, sredstva za inovativnost (INNOVFIN), za pomoč malim in srednjim podjetjem ipd.

 

“S to strategijo poskuša EU vključene države spodbuditi k razumevanju, da je njihov napredek možen samo ob upoštevanju regije kot celote in da samo s skupnimi močmi lahko začnejo zmanjševati razvojni zaostanek za drugimi članicami EU,” je prepričan Bogovič. Dokončanje glavnih prometnih koridorjev ter skupna vlaganja v energetske projekte, skupen nastop severno-jadranskih pristanišč, poenotenje okoljske zakonodaje, koriščenje evropskih sredstev za internacionalne projekte – vse to so priložnosti, ki jih države, vključno s Slovenijo ne bi smele zamuditi. Glede na dejstvo, da bo tudi koordinacijska točka za vso makroregijo v Sloveniji, bi Slovenija k temu projektu morala po Bogovičevem prepričanju pristopiti še toliko bolj zavzeto.

 

Bogovič je v razpravi v Evropskem parlamentu še poudaril, da je begunsko-migrantska kriza pokazala, da je trenutno sodelovanje omenjenih držav še vedno zelo šibko, zato je izrazil upanje, da bo ta Strategija EU za Jadransko Jonsko regijo dala pravo osnovo, da bodo ljudje, še posebno pa vodilni politiki s tega območja začeli resnično sodelovati med sabo in bodo države te regije naredile gospodarski razvoj.

 

Govor evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP):

?Govorimo o tretji makro regiji, ki obsega zelo pestro območje: štiri države, ki so članice Evropske unije, in štiri države, ki to želijo biti. 70 milijonov ljudi živi na tem območju, območju z zelo velikimi razlikami znotraj regije, znotraj posamezne države in zato smo si postavili te ključne cilje, da se znotraj regije vzpostavi dobro sodelovanje, dobre razvojnem možnosti in da se pripravi dobre priložnosti vseh, predvsem mladih na tem območju. Štirje stebri te regije so osnovni: modra rast, se pravi: spodbujanje gospodarske rasti, povezane z morjem, povezane z ostalim gospodarstvom, povezovanje v regiji tako, kar se tiče transportnih koridorjev, železniških, cestnih, morskih koridorjev, priložnosti severno-jadranskih luk v tem območju. Govorili smo o energetskih povezavah, govorili smo tudi o okolju, kot o ključnem parametru za dobro življenjsko okolje, in pa seveda o trajnostnem turizmu. Značilnosti tega območja so, da so ga prizadele vse tegobe današnjega dne, tako izredna gospodarska kriza, kakor tudi begunsko-migrantska kriza. Kar je zelo problematično pa je to, da se je danes pokazalo pri begunsko-migrantski krizi je to, slabo sodelovanje teh držav, celo EK je morala poklicati voditelje iz  teh območij, da so se začeli resno pogovarjat. Zato upam in želim, da bo ta strategija, izvajanje te strategije s pomočjo Komisije, dalo pravo osnovo, da bodo ljudje na tem območju zaleči resnično sodelovati med sabo in narediti gospodarski razvoj.

V Sloveniji imamo pregovor, da prijatelja spoznaš v stiski. In na tem območju naj države najprej postanejo prijatelji med sabo, v Evropi pa najdejo tistega prijatelja, ki bo pomagal pri boljšem razvoju tega območja.?

 

VIDEO / Govor evropskega poslanca Franca Bogoviča na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta na temo Strategije EU za jadransko – jonsko regijo (27. oktober 2015):

 

Poročilo o strategiji EU za jadransko ? jonsko regijo v obravnavi v Evropskem parlamentu za plenarno zasedanje, oktober 2015: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=REPORT&reference=A8-2015-0279&language=SL