Bogovič: Strategija »od vil do vilic« za večjo trajnost evropskih prehranskih sistemov

»Od Evropske komisije, predvsem od njenega zloglasnega podpredsednika Fransa Timmermansa, zahtevamo popolno transparentnost glede študij, ki opozarjajo na tveganja, povezana z nekaterimi elementi strategije.«

Strasbourg, 20. oktober 2021 – Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj pozno zvečer potrdili besedilo resolucije o strategiji »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, ki predstavlja pogled parlamenta na predlog strategije, ki ga je maja lansko leto predstavila Evropska komisija. Gre za enega osrednjih dokumentov Evropskega zelenega dogovora in prvi strateški dokument v EU, ki združuje vse vidike proizvodnje hrane in prehranske varnosti ter vpliv teh aktivnosti na okolje in v osnovi teži k preobrazbi prehranskih sistemov v bolj trajnostne in podnebju prijazne.

Evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP) je podrobno spremljal težka pogajanja o besedilu resolucije, ki sta jo skupaj pripravljala odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) ter za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) in so potekala od začetka letošnjega leta dalje. Bogovič je resolucijo podprl.

»Vesel sem, da smo po dolgih mesecih težkih pogajanj med političnimi skupinami, v katerih sta bila ena redkih glasov razuma kolega iz Evropske ljudske stranke (EPP) Christine Schneider in Herbert Dorfmann, vendarle prišli do sorazmerno uravnoteženega stališča parlamenta do te strategije, ki bo, dolgoročno gledano, imela precejšen vpliv na prehranske sisteme in samo pridelavo hrane v Evropi,« uvodoma ugotavlja Bogovič in dodaja: »Predlog strategije, ki ga je lansko leto predlagala Evropska komisija, je eden osrednjih elementov Evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je podnebna nevtralnost EU do l. 2050. Splošni cilji iz strategije, kot so krepitev trajnosti kmetijske proizvodnje, zmanjševanje rabe pesticidov in gnojil, večja sledljivost živil ter transparentnost za potrošnike, da bodo ti obveščeni o pridelavi hrane, ki jo uživajo, so vredni podpore in jim ni mogoče oporekati. Žal pa v dokumentu manjkajo predvsem vidiki kmetijstva – kako in s katerimi ukrepi bomo kmetom omogočili lažji prehod v bolj trajnostno kmetovanje in katere intervencije iz Skupne kmetijske politike (SKP) oz. ostali podporni ukrepi iz SKP bodo pri tem prehodu lahko pomagali kmetom.«

Bogovič poudarja, da je pogajalcem iz vrst EPP v besedilu resolucije uspelo prenesti tehtnico na stran kmetov in izpostaviti vidike, ki so za njih pomembni. »S potrditvijo resolucije priznavamo, da pavšalno zastavljeni cilji, kot je npr. 50 % zmanjšanje rabe pesticidov in gnojil v kmetijstvu do l. 2030 ali povečanje deleža ekološkega kmetijstva na 25 %, niso prava pot in je treba pred določitvijo numeričnih ciljev opraviti celovite ocene učinkov in nato zastaviti politiko, ki bo kmete spodbujala k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje in prehod v bolj trajnostno pridelavo hrane. Pri povečevanju deleža ekološkega kmetijstva je treba imeti v mislih predvsem potrebe trga,« izpostavlja Bogovič.

»V zadnjih tednih smo bili seznanjeni tudi s številnimi študijami, ki so ocenjevale vpliv strategije tako na prehransko varnost EU kot kmetijsko proizvodnjo. Žal so vse po vrsti napovedale precej črne scenarije, od podražitve hrane, do zmanjšanja obsega kmetijske proizvodnje v EU in posledičnega povečanja odvisnosti EU od uvoza hrane iz tujine, ki je proizvedena pod bistveno nižjimi standardi. Med njimi je bila tudi študija, ki jo je pri svojem raziskovalnem središču naročila Komisija sama in je nato njen podpredsednik Frans Timmermans namerno več mesecev ni predstavil javnosti, saj omenja določene negativne posledice strategije,« nadaljuje Bogovič, ki Timmermansovo prikrivanje označuje kot škandalozno in terja odgovornost.

»Da se tovrstne napovedi ne uresničijo, potrebujemo celovito oceno učinkov celotne strategije, kar v politični skupini EPP zahtevamo že od lanske pomladi dalje, prav tako pa so potrebne celovite ocene učinkov vseh zakonodajnih predlogov, ki bodo izhajali iz strategije. Verjamem, da bodo rezultati teh analiz pokazali realno sliko, da je prehod k bolj trajnostni proizvodnji mogoč predvsem s krepitvijo spodbud in ne toliko s prepovedovanjem in arbitrarnimi cilji,« poudarja Bogovič.

Številni kmetje že danes kmetujejo zelo trajnostno in sonaravno, zato je po besedah Bogoviča treba tovrstne prakse spodbujati prek strateških načrtov SKP, pri pripravi katerih imajo ključno vlogo države članice. »Priznati pa je tudi treba, da nekateri modeli intenzivne kmetijske proizvodnje, ki so značilni predvsem za države SZ Evrope, dolgoročno niso vzdržni in jih težko »zapakiramo« v evropski model družinskega kmetovanja, zato je treba poiskati rešitve, ki bodo tem kmetom pomagali zmanjšati intenzivnost proizvodnje in jo tudi diverzificirati. Nenazadnje to pričakujejo tudi potrošniki, ki si želijo več transparentnosti glede same pridelave in predelave hrane. Poleg tega je čedalje več povpraševanja po hrani, katere pridelava ima nizek ogljični odtis, kar je priložnost za krepitev lokalne proizvodnje in kratkih dobavnih verig. Spodbujanje lokalno pridelane hrane pomaga tako kmetu kot potrošniku, ki želi vedeti, kaj jé in je za to pripravljen tudi več plačati,« zaključuje Bogovič.