Bogovič: Trajnostno povečevanje poseka v gozdovih je „win – win” situacija tako za okolje kot gospodarstvo

V Sloveniji, kjer je bila v obdobju 2000-2009 sečnja zgolj 37 % deleža prirasta, je sečnjo treba povečati v skladu z načeli trajnostnega gozdarstva, če želimo ohraniti oz. okrepiti ponor v gozdovih.

Strasbourg, 13. september 2017 – Evropski parlament je danes sprejel poročilo poročevalca Norberta Linsa (CDU/EpPP) glede uredbe o vključitvi sektorja rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstve v EU podnebno politiko med 2021 in 2030 (uredba LULUCF), ki prestavlja del svežnja zakonodaje EU, ki naj bi EU pripeljala do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 30 % glede na 2005 v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in zavezo EU pri doseganju ciljev Pariškega podnebnega sporazuma.

V razpravi je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je izpostavil pomen rabe kmetijskih zemljišč in gozdov za podnebne spremembe. »Rastlinstvo prek fotosinteze prvič porabi zelo veliko ogljikovega dioksida, po drugi strani pa se v gozdovih kopičijo zaloge CO2 v lesni masi. Les je kakovosten gradbeni material ali obnovljivi vir za energetsko izrabo,« je izpostavil Bogovič in izrazil podporo krepitvi trajnostne rabe gozda. »Gozd, ki se stara in ki ni dovolj posekan, lahko ustvarja dodatne emisije CO2 in ne služi kot ponor toplogrednih plinov,« opozarja Bogovič in poudarja, da je povečevanje sečnje, pod določenimi pogoji, ključnega pomena za države, bogate z gozdovi, tudi Slovenijo: »V Sloveniji je bila v obdobju med letoma 2000 in 2009 sečnja zgolj 37 % od prirasta, zato je vsaka rešitev, ki omogoča povečanje sečnje, trajnostna. S takšno rabo, kot je bila doslej, bi bil učinek namreč ravno nasproten«.

Danes sprejeta odločitev Evropskega parlamenta je ugodna tudi za Slovenijo, saj ta spada med države, ki jim bo, v kolikor bo to odločitev potrdil tudi Svet EU, z določenimi pogoji trajnostnega gospodarjenja z gozdovi omogočeno povečanje stopnje sečnje brez dodatnih obračunanih emisij. V naravi bo tako Slovenija kljub povečani sečnji ohranjala ponor, tj. načrtovana stopnja sečnje bo nižja od letnega prirastka v gozdovih.

Ozadje

Uredba o LULUCF med drugim predvideva način obračunavanja ponorov in emisij iz gospodarjenja z gozdovi. Ta vidik je pomemben tudi z vidika doseganja ciljev Pariškega podnebnega sporazuma, ki med drugim predvideva, da naj bi bilo v drugi polovici stoletja doseženo ravnotežje med antropogenimi emisijami na eni strani in odvzemi s ponori na drugi strani. Trajnostno upravljanje z gozdovi, ki odvzemajo CO2 iz ozračja, so tako dolgoročno ključnega pomena za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Zato je pomembno, da LULUCF zakonodaja vzpostavi ustrezne spodbude za trajnostno upravljanje z gozdovi, tako da bodo gozdovi v prihodnje lahko odvzeli čim večji delež emisij toplogrednih plinov. Ta zakonodaja bi morala spodbujati tudi uporabo lesa kot trajnostnega materiala ter s tem razvoj biogospodarstva.