Bogovič: V 2016 moramo veliko več pozornosti posvetiti socialni kohezivnosti Evrope

Ljubljana, Novo mesto, 30. december 2015 ? TV Vaš Kanal je v prazničnih dneh iztekajočega se leta predvajala oddajo z naslovom ?Slovenija je del evropske zgodbe,? v kateri je objavljen daljši pogovor z evropskim poslancem Francem Bogovičem (SLS/EPP), ki je nastal ob obisku TV Vaš Kanal v začetku decembra v Bruslju. Oddaja se dotakne ključnih tem, ki so v iztekajočem se letu 2015 zaznamovale Evropo in Slovenijo, in ki bodo aktualne tudi v prihajajočem letu 2016, ter področij, na katerih je Bogovič kot evropski poslanec najbolj aktiven: migrantska kriza, teroristični napadi, nova evropska finančna perspektiva 2014 ? 2020 in črpanje kohezijskih EU sredstev, projekti, kjer ima Slovenija možnosti znotraj te finančne perspektive, kmetijstvo in priložnosti za večjo organiziranost kmetov v Sloveniji, prihodnji širitveni proces EU in odnosi EU ? Srbija.

 

Vir: TV Vaš Kanal, Novo mesto, 23. december 2015:

http://www.vaskanal.com/arhiv-oddaj/video/5567/Slovenija-je-del-evropske-zgodbe%2C-23–december-2015.html

 

Bogovič je predstavil tudi svoja pričakovanja o tem, čemu se mora Evropa prvenstveno posvetiti v letu 2016. ?V naslednjem letu moramo veliko več pozornosti posvetiti socialni kohezivnosti Evrope,? pri čemer pa se po njegovem ne sme vse meriti v evrih in odstotkih, ampak v tem, da se ljudje čutijo pripadni evropski skupnosti. ?Treba je imeti občutek za ljudi, ki so v de-privilegiranem položaju,? opozarja Bogovič, in navaja primer, da je v Franciji precej nad 50 % mladih muslimanov brezposelnih, in da je ta podatek zelo zgovoren v luči dogodkov v Parizu. ?Vidimo tudi posamezne predele v Bruslju, kjer je območje 100.000 ljudi, ki nastaja kot nek geto, in kjer je, kot smo videli, tudi izvor za neka teroristična dejanja. Zato je treba dati mnogo več poudarka tej socialni kohezivnosti,? prihodnje izzive EU izpostavlja Bogovič, in dodaja: ?Narediti moramo Evropo, kjer se bolj spoštujemo in kjer najdemo prostor, čas in pozornost za tiste, ki mogoče sami zase težje poskrbijo,? je še izpostavi svoja pričakovanja za delo EU v prihodnjem letu 2016.

Bogovič v oddaji uvodoma obširno spregovori o begunski in migrantski krizi, ki je temeljito zaznamovala Evropo v letu 2015, pri čemer je Bogovič opozoril, da je bilo zadnje mesece osnovno delo Evropske komisije kot Evropskega parlamenta prednostno osredotočeno na te krizne probleme in na migrantsko krizo, ki je svetovni in globalni problem, čeprav ga je Evropa poosebila v delu reševanja problema. Bogovič poudari, da so vzroki za ta migrantski val v demografiji Afrike, vojne na Bližnjem vzhodu pa so po njegovih besedah nov generator begunskega vala, ki je prisoten v Evropi. ?Evropa je do neke mere, na nek način padla na tem izpitu, kajti prvo ni znala odgovorit z varovanjem evropske meje,? ocenjuje Bogovič ter pravi, da Evropa dosti lažje reagira na gospodarska in kohezijska vprašanja znotraj EU, kot pa na varnostne policijske razmere. Drugi lapsus EU pri tej krizi, je po Bogovičem mnenju bila ocena glede posamezne absorpcijske sposobnosti posameznih EU držav glede migrantov in beguncev.

Ker je Slovenija po stopnji razvitosti z zahodnim delom Evrope prešla mejo 75 %, pa bo po Bogovičevih pojasnilih v novi finančni perspektivi EU za Slovenijo sicer manj priložnosti za lokalno regionalne projekte, zato pa bo več priložnosti za kmetijstvo, večjo energetsko učinkovitost itd.

?En največjih problemov slovenskega kmetijstva je slabo povezovanje kmetov in skupen nastop,? je Bogovič opozoril v pogovoru z novinarjem Slobodanom Jovičem, ter opozoril da so kmetje v Zahodni Evropi veliko bolj povezani in organizirani ter povezani v Organizacijo proizvajalcev (OP), zaradi česar so upravičeni do 4 %  evropskih sredstev od njihovega prometa. ?V Sloveniji imamo 150 milijonov evrov tržne proizvodnje na področju sadjarstva in zelenjadarstva,? opozori Bogovič, ki ocenjuje, da če bi se samo polovica ali 75 % te proizvodnje organiziralo v Organizacije proizvajalcev, bi bili upravičeni do 3 milijonov evrov na leto iz evropskega proračuna, kot  primer pa Bogovič navaja, da imajo Belgijci in Nizozemci, kot eni najbolje organizirani v sadjarstvu in zelenjadarstvu v Evropi, kar 90 % svoje proizvodnje organizirane prek OP.

?To je en simptomatični znak, kako mi puščamo priložnosti in dobesedno denar (3 mio evrov kot rečeno) v Bruslju,? je pove Bogovič in opozori, da moramo v Sloveniji nujno narediti korake k večjemu organiziranju na marsikaterem področju, ne le pri sadjarstvu in zelenjadarstvu.

?Povezovanje in skupni nastop na trgih ? edino tako lahko preživimo, in to so stvari, ki jih bom tudi sam kot evropski poslanec poskušal še nadaljevati in utrjevati,? poudari Bogovič rekoč, da res ne potrebujemo vedno iskati vzroke pri drugih, ampak moramo najprej sami postorili tisto, kar je v naši moči.