Bruselj, Ljubljana – Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je v nedavnem intervjuju za Radio Zeleni val spregovoril o sodbi sodišča EU glede terana ter o tem, kako se je podobna dilema v zvezi uporabo imena kranjska klobasa rešila v času Bogovičevega ministrovanja na kmetijskem ministrstvu, ukrepih EU za okrevanje po pandemiji s Covid-19, dotaknil pa se je tudi aktualnega notranje političnega dogajanja v Sloveniji.
V nadaljevanju je podan prepis pogovora, posnetek pa je za poslušanje na volje prek e-povezave: http://arhiv.zelenival.com/arhiv/release/franc-bogovic-teran/.
***
Jože Brus: Dame in gospodje, dober dan in pa dobrodošli, ali pa dober večer, kakorkoli že. Franc Bogovič je danes z nami, slovenski evropski poslanec, član Slovenske ljudske stranke in pa Evropske ljudske stranke. Dober dan, gospod Franc.
Franc Bogovič: Pozdravljeni.
Novinar: Danes snemava ta intervju na ad hoc varianto, zakaj? Zaradi terana. Teran, verjamem ko se bo ta oddaja, vrtela bodo Slovenci že seznanjeni z zadevo okoli hrvaškega terana. Nekaj več o tem pa na samem začetku – danes, ko snemava je sreda, 9. september. Ponovno smo dobili neko zaušnico iz sodišča Evropske unije, kaj se je pravzaprav zgodilo? Ne bom govoril, kdo je krivec, ampak definitivno se je zgodila še ena slaba politična diplomacija pri nas.
Bogovič: Ja, se strinjam z vami. Žal, smo izgubili še eno bitko diplomatskih sporov proti Hrvaški. V tem primeru na nek način tudi razumem prizadetost kraških vinarjev, ki so pričakovali drugačne rezultate. Najbrž pa je bilo kar nekaj nerodnosti tudi na slovenski strani, kajti to, kar se je zdaj oporekalo s slovenskimi argumenti, da Komisija ni na prav način sprejela dokumente, da jih je sprejela za nazaj, je sodišče v svoji argumentaciji ovrglo. Sam pa mislim, da smo naredili napako v letu 2014. Takrat je Hrvaška pričela ofenzivo glede prejema in določitve te izjeme…
V Sloveniji, mislim, da gre za napako. Prvič, da ni šla v pogovore in pojasnila to, kar mislim, da bi bilo moč izpodbiti, da je bila sorta teran v sortno listo vinskih sort vpisana šele leta 2010. Slovenski in pa hrvaški poznavalci genetike so na poizkusih proučili in videli, da gre pri vinu v bistvu za isto sorto – refošk, ki na Krasu zraste na posebnih tleh, in da je to zaščiteno vino teran. Na Hrvaškem pa bi po prepričanju mnogih, tudi po mojem, moral biti refošk.
Ker tega nismo počeli, ker se nismo pogovarjali, nismo pravočasno na mizo prinesli pravih argumentov in minister Židan je celo vzvišeno zavračal pogovore tako s hrvaško stranjo kot tudi s Komisijo, je Evropske Komisija prenesla ta delegiran akt, ki je enostavno šel skozi. In sedaj je situacija takšna, da je hrvaška sorta teran dokončno priznana in imajo to izjemo, da lahko ob geografsko zaščitenem teranu iz Slovenije na Hrvaškem pridelujejo tudi ta teran. Še enkrat smo izgubili na tem evropskem parketu.
Novinar: Dosti žalostno, še ena izguba pravzaprav med mnogimi tistimi, ki so še ne vem kako pomembne, ampak tudi ta označba je pomembna, če mene vprašate. Naj bo, g. Bogovič, zaenkrat dovolj uvoda. Po glasbenem delu, pogovor nadaljujeva.
glasba
Novinar: Pa smo nazaj po glasbenem odmoru. Še vedno se pogovarjamo z evroposlancem Francem Bogovičem, članom SLS in pa ELS. Po telefonu sicer, vi ste kje – v Strasbourgu ali v Bruslju, danes?
Bogovič: V Bruslju. Pripravljamo se na plenarno zasedanje, ki bi naslednji teden moralo biti v Strasbourgu, vendar bo zaradi COVID-a v Bruslju.
Novinar Pred glasbo sva govorila, da je Hrvaška upravičena do geografske označbe vina, hrvaška Istra, na katerem je lahko kot sorta trte naveden tisti famozni teran. Velika, upam si trditi, šlamastika slovenske politike oziroma celo ministrstva za kmetijstvo pod vodstvom Dejana Židana.
Ampak, podobno kot danes teran, so nam pred leti Avstrijci hoteli vzeti tudi kranjsko klobaso. O tem mogoče ljudje niti ne vedo veliko. Ravno vi ste bili tedaj neposredno vpleteni. O čem se je, pravzaprav, takrat kresalo mnenje tako Avstrijcev kot tudi Slovencev?
Bogovič: Ja, Slovenija je šla v zaščito kranjske klobase. V postopek je stopila v tistem času, ko sem bil sam minister, Avstrija in enostavno poskušala preprečit to označbo, rekoč, da ima tudi sama izdelke s tem pridevnikom »kranjska«. Njihov Krainerkäse – klobasa s sirom – je ena izmed glavnih stvari na Dunaju. Ko smo takrat dobili na ministrstvu poziv iz Evropske Komisije, smo enostavno to, kar na nek način pri teranu ni bilo narejeno, šli v kontakt z avstrijskim ministrstvom. Z ministrom Berlakovichem iz Avstrije sva se dogovorila, da ustanoviva vsak svojo ekspertno skupino; slovensko je vodil g. Janez Bogataj, znan etnolog, in skupaj z Avstrijci so našli rešitev, da smo mi lahko zaščitili kranjsko klobaso, njim pa smo dodelili te izjeme, da še vedno lahko Krainerkäse dobimo na Dunaju.
Na istem primeru kranjske klobase je pristopila tudi Hrvaška in tudi tam se minister Židan ni želel pogovarjati s Hrvaško. Tako je Komisija enostavno dodelila Hrvaški izjemo, da lahko 15 let mirno uporablja ime »kranjska klobasa« za izdelke, ki jih proizvaja hrvaška industrija. Tu je še en dokaz več, da je treba biti v pogovorih, in da v Evropski uniji tisti, ki ne prisegajo na dialog, enostavno niso razumljeni in tudi običajno potegnejo krajši konec. Zato tista trditev o neki diplomatski politiki, da je takšen način obnašanja vodilo slovensko ministrstvo z g. Židanom na čelu.
Novinar: Vedno sem provokativen, pa mogoče tudi upravičeno velikokrat, seveda, ali je to enostavno slovenska šlamastika, nepoznavanje evropskega – ne bom rekel prava – ampak evropske politike, ali pač arogantnost posameznega ministra, ki enostavno se ne vpleta in ne širi dovolj strokovne podlage tudi na ostale sodelavce, ali pa na zunanje sodelavce, da bi poskušali dejansko doseči cilj, ki ga Slovenija, ne potrebuje, ampak si ga zasluži.
Bogovič: Mirno lahko rečem, da eno in drugo. Saj tudi pri mejnem sporu je bilo kar precej šlamastike, saj poznamo tiste nepotrebne izjave takratnega ministra Erjavca in podobno v tem primeru. Mislim, da gre za kombinacijo dveh stvari – premalo strokovnega pristopa in na nek način, mirno lahko rečemo arogance, ki se je v tistem trenutku, ko bi bilo treba imeti argumentiran dialog, vršila iz naše slovenske strani. Žal, v postopkih, ki so potekali potem v parlamentu, in še do današnjega dne nikoli nisem napadal ministra in sem mu tudi poskušal s svojimi močmi pomagati v tem sporu. V Evropskem parlamentu smo poskušali celo zadržati delegiran akt Evropske komisije, vendar je bilo iluzorno pričakovati dvotretjinsko podporo, potrebno za zaustavitev v parlamentu.
Tako da, kombinacija nekega evropskega obnašanja, dialoga in pa na drugi strani zelo jasnih argumentov je tista formula, s katero je treba delovati v Evropski uniji.
Novinar: No, če povzamem vaše besede in jih mogoče še dodam – iluzorno je danes pričakovati ali pa v prihodnjih dneh, mesecih, da bo kdo za to šlamastiko odgovarjal.
Bogovič: Zanimivo je to, da je nekdanji minister Židan – danes sva imela kar nekaj teh duelov – poizkušal najti zunanjega krivca v Evropski ljudski stranki. Tako da te stare manire, kot so se že v komunističnih časih vedno izgovarjali na zunanje sovražnike, so za nami. Mi se moramo pogledati v ogledalo, imeti korektne rešitve, se znati pogovarjati z vsemi in na koncu priti tudi do dogovora. In to je cilj.
Novinar: Kot pravijo stari, pametni, modrejši ljudje, kot smo mi – kdor ima dovolj notranjih sovražnikov, ne rabi niti zunanjih, je tako?
Bogovič: Je tako.
Novinar: Predlagam, da gremo spet h glasbi, nato se slišiva še enkrat.
glasba
Novinar: Po glasbi se vračamo nazaj v studio; ne samo v studio, selimo se preko telefonskih linij tudi v Bruselj. Tu z nami je evroposlanec, član SLS in ELS, Franc Bogovič.
- Bogovič, če se dotakneva še aktualnih tem, ki so seveda na parketu Evropskega parlamenta. Aktualno je oblikovanje ukrepov za prehod v podnebno nevtralnost, kot se imenuje. Lahko poveste nekaj več o tem?
Bogovič: V tem trenutku je v bistvu najbolj aktualno, kako odgovoriti na COVID-19 krizo z večjim proračunom na eni strani, tudi s tako imenovanim načrtom za okrevanje, ukrepi, ki se bodo izvajali in kam naj bi šel evropski razvoj, ta pa gre v smer boja proti podnebnim spremembam, po drugi strani pa izboljšanje stanja na področju digitalizacije. Skupno na to lahko odgovorimo potem v tako imenovanem Zelenem dogovoru, Green Deal-u, kot o neki novi razvojni paradigmi. Ključen cilj tega je, da Evropa postane podnebno nevtralna, se pravi brez neto izpustov, do leta 2050. Da pa bi ta cilj dosegli, bodo potrebni drastični ukrepina eni strani, najprej pri rabi energije, se pravi zmanjšati rabo energije na vseh področjih, od prometa, industrije, gospodinjstev, kar se bo omogočalo tudi iz strani teh finančnih ukrepov, kjer bodo določena evropska sredstva za podporo. Na drugi strani pa pospešitev gradnje obnovljivih virov energije, tako da bomo imeli pri energiji boljšo situacijo; izboljšati stanje v stanovanjih in v prometu. Vse skupaj pa na nek način v kombinaciji z digitalizacijo, ki na velika vrata prodira v pametna mesta, pametne vasi ….. Tako da gre v bistvu za to razvojno paradigmo in države bodo imele v naslednjem letu zelo, zelo pomembno nalogo, da po sprejetju teh dokumentov v Evropski uniji (do konca leta se predvideva, da bo to potrjeno tudi v Komisiji, Evropskem Svetu in pa tudi v Evropskem parlamentu), da potem čim prej pripravimo konkretne projekte, s katerimi bodo šli v to smer razvoja, o kateri sva govorila, in da bomo deležni tudi te evropske podpore.
Novinar: Naj bo dovolj, ponovno je čas za glasbo.
glasba
Novinar: In ponovno smo nazaj, glasba je za nami in ponovno je z nami Franc Bogovič, poslanec ELS in član SLS. Pogovarjava se po telefonu, zato nekaj malega tudi slabša kvaliteta zvoka; pogovarjamo se z Brusljem, kot bi temu lahko dejali. Omenili ste, pred glasbo, tudi posredno sem že razumel, korona virus. Povejte mi, v Sloveniji imamo kar veliko kmetov, kar veliko kmetij, ki imajo posledice zaradi korona virusa, v smislu, da enostavno zaradi zaprtja šol, vrtcev, tudi določenih ostalih obratov proizvodnje, te kmetijske proizvode enostavno niso več prodajali. Pričakuje se finančni manjko tam od deset pa celo do trideset, če ne več, odstotkov. Kakšno je vaše mnenje sedaj glede slovenskega kmetijstva ravno v času korona virusa? Nekaj smo se naučili iz tega prvega vala, bojim pa se, da je drugi val že pred nami.
Bogovič: Iz prvega vala, ki je širše v Evropi pokazal, da moramo za širše stvari imeti poskrbljeno znotraj Evropske unije, vsak pri sebi. Govorim lahko najprej o medicinski opremi, farmacevtski industriji, kemični industriji in gotovo tudi v kmetijstvu. V tistem času je enostavno vladala velika bojazen, da ne bo dovoljšnje oskrbe s hrano. Hvala bogu se je ta sistem pokazal za bolj robustnega, in da smo hrano imeli, je pa res, da so marsikatere panoge utrpele velike posledice pri padcu cen – cena govejega mesa je zelo padla, padla je cena tudi mleka, ipd. Poseben problem pa imajo tisti, ki so bili oskrbovalci šol, turističnih kapacitet, ipd., ki so za nekaj mesecev celo zaprla svoja vrata. Zato so posamezniki znotraj kmetijske panoge še toliko bolj prizadeti. Žal ni neke dovoljšnje sistematične podpore, upam, da bo čim prej ta drugi val, ki ga omenjate, in da ne bo preveč vplival na cene.
Je pa nauk, kar je bilo lepo vidno v času te korona krize, da so se zelo hitro vzpostavljale nove kratke verige, kjer so ljudje začeli v svoji bližini iskat svojo hrano. Mnogi, predvsem mlajši kmetje, so se hitro znašli in odprli platforme, na katerih so ponujali in prodajali svoje pridelke. Upam, da bo ta trend, da bomo prisegali na lokalno hrano, hrano iz neposredne bližine, ostal tudi v prihodnje. In da ne bomo kot potrošniki tega pozabili, ko bomo imeli občutek, da je korona virus za nami.
Po drugi strani pa se tudi od kmetijskega sektorja pričakuje, da se še bolje organizira in da to lokalno ponudbo, ki ima vedno večjo veljavo, s ceno še bolj približa ljudem in da bomo na takšen način del tega problema, ki nastaja v tej prehranski verigi, kjer vedno krajši konec potegne proizvajalec, vsi drugi pa si odrežejo dosti debel kruh, da se to ne bo dogajalo v prihodnje.
In tudi v tej Farm2 Fork oz. »Od vil do vilic« strategiji, ki je del Zelenega dogovora, se govori o kratkih verigah, o tem, da moramo poskrbeti, da se bo čim manj hrane zavrglo, ipd. Tako da ukrepi bodo šli v to smer, in Upam, da bo zadostna podpora s strani Evropske unije. V strateškem dokumentu Strategije razvoja kmetijstva, ki bo tudi osnova za črpanje teh sredstev, pa se bo moralo v naslednjih mesecih, najkasneje v enem letu, dobro opredeliti, v katero smer bomo razvijali slovensko kmetijstvo.
Novinar: Res je. Je pa tudi čas za glasbo. Zaključujeva po pesmi.
glasba
Novinar: No, mi smo v zadnjem delu našega intervjuja. Franc Bogovič je še vedno z nami, slovenski evropski poslanec, član SLS in pa ELS, mogoče za konec se pa dotakneva, tako kot vedno v teh najinih intervjujih še slovenske politike. Vem, da ji sledite, normalno, tudi sami ste del te slovenske politike, tudi vi jo predstavljate znotraj Evrope, ali pa Evropskega parlamenta, če želite. Veliko, veliko čudnih stvari se dogaja v zadnjem času v tej naši slovenski politiki in v ospredje, imam občutek, prihajajo posamezniki, ki so bolj pomembni kot politične stranke, ministrstva in še in še bi lahko našteval. Kakšno imate mnenje o tem?
Bogovič: COVID kriza je bila povezana s predsednikom takratne vlade, Marjanom Šarcem. Mislim, da je vlada g. Janeza Janše, uspešno odgovorila na zelo zahteven izziv, kako reagirati v času te krize, sicer bi lahko bile posledice tako zdravstvene kot gospodarske, brezposelnost, bistveno večje kot so danes. V tem delu lahko osebno izrazim strinjanje s tem, kar vlada počne, in izrazim podporo.
Po drugi strani pa vidimo, da je velika bitka, kako to vlado sesuti, enkrat je to poizkus na petkovih kolesarskih ali peš sprehodih po Ljubljani, drugič je to v rušenju ministra Počivalška, in to tako daleč, da je človeku, ki ga poznam že 30 let, v naših koncih ne govorijo drugega, kot da je priden, pošten, deloven človek, na koncu ta politična bitka pripeljala kriminaliste na dvorišče. Sedaj se dogaja saga okoli napadov na ministrico Pivčevo, tudi donedavno predsednico Desusa. Sam ne morem drugače ocenit kot tako, da se želi »s silom ali milom« kot pravijo prek meje, to vlado sesuti. Upam, da jim ne bo uspelo, kajti mislim, da je treba tej vladi dati priložnost, da do leta 2022 zaključi. Pred nami pa so ključni izzivi, kako narediti strategijo razvoja, s katero bomo v naslednjih 7, 8 letih razporedili porabo EU denarja, ki ga bomo dobili. Prejšnja vlada se pri teh dokumentih črpanja EU denarja ni izkazala. Mislim, da imamo sedaj tudi z državno sekretarko Moniko Kirbiš Rojs, ki je odgovorna za to področje, možnost, da to storimo. Po drugi strani pa mislim, da bi politika morala priti skupaj in se temeljito pripraviti na naše predsedovanje EU v drugi polovici leta 2021. Ko bomo pol leta prej še gastronomska regija, bomo lahko še predsedovali Evropski uniji. In v Evropski uniji ne bodo nič kaj veseli, če bo prihajala iz države, ki predseduje, takšna slika, kot jo gledamo ob petkih popoldne v Ljubljani in ki je po mojem prepričanju skrajno nepotrebna.
Novinar: Franc Bogovič, najlepša hvala za čas. Verjamem, da nisem edini, ki sem vas v današnjem dnevu poklical v zadevi terana. Verjamem, da bomo v naslednjih dneh tudi v Sloveniji še veliko o tem govorili. Nasvidenje.
Bogovič: Hvala za priložnost in pozdrav v Slovenijo.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
